Veter se z lasmi igra,
na travi zaljubljen par šepeta,
galebe na morju nežno pozibava,
mamica z vozičkom otroka uspava.

Metulji obkrožajo marjetice,
mimo gredo tri gospe,
na morju bele jadrnice,
domov se mi še ne gre.

Oblakom na nebu se strašno mudi,
kolesar mimo klopce hitro zdrvi,
osamljen fant ob morju obstoji,
postaven tekač nasmehne se mi.

Ob morju na klopci je zmeraj lepo,
ko sonce prijetno ogreva telo,
valovi odnašajo misli v nebo,
mimo gre pes, ki oblizne mi roko.

Lepo je sedeti tu,
opazovati čebelo na cvetu,
prepustiti se današnjemu obetu
in živeti brezčasno na tem svetu.