Sem storil prav,
da sem od sebe te odgnal?
Je prav, da zdaj še sam se mučim?
Kaj vse bi v tem trenutku dal,
da spet bi te lahko objel,
mojo ljubico predrago,
in si te v naročje vzel,
na usta te poljubil blago,
v oči se tvoje sinje zastrmel,
in ti povedal, kaj pomeniš mi,
kakšen velik zame si zaklad!
Mi sploh boš oprostila kdaj?
Bi sploh še kdo lahko imel tako te rad?
Sinjeoka, rad dobil bi te nazaj,
ker tebe le ljubiti si srce želi,
ker brez tebe enostavno drugo vse zbledi!
|
Sem storil prav?
Prispeval/a: Ljuba dne sobota, 10. marec 2007 @ 18:17 CET
Žafran, si spet padel v črno luknjo, iz katere ne vidiš izhoda? Te spet okrog srca grabijo hladni, ostri kremplji obupa?
Poznam ta občutek! Ne obupaj, vse se bo prav razrešilo! Veliko sreče ti želim! Če te sinjeoka še ljubi, bo še vse v redu. Verjemi in zaupaj!
Prijeten sobotni večer ti želim
Ljuba
Sem storil prav?
Prispeval/a: Žafran dne nedelja, 11. marec 2007 @ 11:16 CET
Ja, črni hladni kremplji obupa, kot ti temu praviš, so se spet zarili vame!
Tale pesem je neke vrste ventil za izpust pare.
Verjetno bo sledila še kakšna.
Morda bo tisti grozni občutek izgube potem polagoma le izzvenel.
Tega si resnično želim.
Lep pozdrav Žafran
Sem storil prav?
Prispeval/a: titanic dne nedelja, 11. marec 2007 @ 19:58 CET
se ti rad malo mučiš ali se rad smiliš drugim? Čisto na tiho si priznaj, mogoče pa je kaj na tem. Pesmi pišeš zelo lepo, te vedno vebem res, vendar taka bolečina, ki si jo ustvarjaš, saj menim, je nepotrebna-ni nujna.
Če pa malo drugače pogledava pa je prav, da se dvigneš, prerasteš bolečino in greš naprej. Iz vsake bolečine pa se je treba kaj naučiti, da je drugič ne ponavljamo.
Ko nekaj naredimo, je narejeno. Nima smisla, da se sprašujemo, ali je prav, ali ne. Ah, ja. Je že mimo in s preteklostjo se lahko ukvarjamo le toliko, da bolečih trenutkov ne ponavljamo, kot sem že rekla. Živi v sedanjosti, ustvari si ljubezen v srcu in jo daj tvoji Sinjeoki, ne razmišljaj, kaj bo ona delala z njo ali se vrne ali ne. Živi polno življenje z ljubeznijo, ki jo daješ ali pošiljaš v misli tistemu, ki ga ljubiš.
Objemček Titanic
Sem storil prav?
Prispeval/a: Žafran dne nedelja, 11. marec 2007 @ 21:35 CET
Ne, ne smilim se samemu sebi. Tudi drugim se nočem smiliti.
Samo paro, ki jo ustvarja bolečina, spuščam iz sebe skozi pesmi.
Nekako odleže mi. Za nekaj časa.
Potem se pa bolečina ponovi, a v blažji obliki, se mi zdi.
In spet je potreben spust "pare".
Ne vem, koliko časa še. Se sprašujem.
Če sem storil prav? Kakor za koga!
Za mojo družino ja, za moje srce ne.
Zakaj je to vprašanje nesmiselno? Mene vodi me naprej, opozarja me.
Ker resnično ne vem, ali sem storil prav ali ne, vedno se sprašujem o vsem.
To je v človeški naravi. Ker pač imamo vest. Ker imamo občutek krivde.
A kako naj se ga znebim! To je presneto težko, že kar nemogoče.
A morda mi bo uspelo. Mora mi!
Lep pozdrav Žafran