Noč je temna in temačna,
okno napol odprto,
moja duša tava v neznano,
moje telo na »postli« zmečkano.
Ima še smisel živeti?
je morda bolje umreti,
na »štriku« obviseti?
Naj pogledam v zvezde ,
morda one vedo
zakaj mi ne zaupajo?
Res nisem vredna zaupanja,
le kaj sem storila,
pa saj sem vse skrivnosti
globoko v sebi skrila.
Ima še smisel živeti?
je morda bolje umreti,
na »štriku« obviseti?
Za sedaj lahko le upam,
da srečam prijatelja,
ki mi poda róko
in skupaj predreva to,
da lažje mi bo.
|