Nekdo jo je ljubil
z zlomljeno krvjo.
Mislila je,
da se bo zravnal,
pa ga je veter
pripogibal naprej,
da je ostal pri tleh.

Ob njem je rasla,
brez njegove podpore,
brez njegove odločitve.

V venah je čutila
toplo kri
in se spreminjala
v bilko.

Kazalo je,
da je sklonjenost trave
pravilna drža,
pa sta dež in sonce
opravila svoje.

Bilka se je dvignila
v svetlobo,
trava pa je gnila
po plasteh,
nagnjena k tlom.