Pomlad se priplazila tiho je v vas,
prvi že ptički spominjajo nas,
da se zemlja prebuja, da novo želi,
življenje živeti, mir za vse ljudi.
Brstijo že popki, že zvončki cveto,
boš prišel že kmalu, prijel me za roko?
Sama zdaj hodim po poti in vem,
da prav je tako, da na sproti ti grem.
Ne bom le čakala in gledala vse,
kako je lepo in mimo mene gre.
Zavedanje to, da del narave sem,
prineslo k meni bo tvoj objem.
|