Svoje bitje glej,
pred tabo ždi,
kot tujec,
začudeno strmi.

Postaja majhno,
kot otrok,
nemočno bitje
nežno plane v jok.

Solzne oči,
vprašujoč pogled,
hrepenenje po ljubezni,
proseč obrazek bled.


Ovij v objem ga
in poljubi ga,
naj vekomaj postane
svetleč del tvojega srca.