Je strah, ki tli v očeh
izsanjanih želja
sled sonca, ki v nočeh
preteklosti, morda.
Nekoč kot princ, ves bel,
zaklet in raztešen
razsodnost je odvzel
in ji podaril zven.
Svobode, ki umori?
Je razplamtela strast
in groza iz noči.
Izpolnjeni kontrast
pristankom na čereh,
prisotnih v bledih dneh?
|