|   Veter je pomešal čričke in travo,
da ne vem kdo lepše prepeva.
Veter razvozlava tršje
in veje dreves,
drami speve škržatov
in mir v meni.
Povsod je življenje, ki išče.
Kvišku vstaja dozorevanje
s povrhnjico razdeljenih listov rože
in s krošnjo razdeljenih vej.
Pomlad se potaplja v poletje,
vzporedno z ajdovo njivo
in bilke beline iščejo svoje navpične
črte sončeve ljubezni.
Na razdeljene roke
se usedajo glasovi čričkov
in v glasnemu škržatjemu petju
se utaplja skrivnost
slečene ljubezni
s svojo zeleno kožo.
Jaz rudninski kip narave,
ki potrebujem obleko
in skrivam z roko
svoje sramežljive dele,
poplesujem s svojim telesom
sem ter tja,
sem brez korenin,
brez čričkov in škržatov
na svoji koži v tem vetru
blaženega dne.
Rada bi bi postala bela ajdova njiva,
da bi črički in škržati
prepevali v meni
svojo pesem prešerne radosti.
...o0o...
|
NE ZAMUDITE
Črički in škržati
Prispeval/a: titanic dne petek, 3. december 2004 @ 09:17 CET
Lepa pomladna pesem, da ne pozabimo, da pride po turobnih dnevih, ki so kratki in brez sonca spet kmalu pomlad. Pesem me je spomnila, da moramo imeti upanje, ko smo v temi, pa vemo, da pride svetloba, ko smo na dnu, pa vemo, da se bomo odgnali v višine, ko smo v nesreči, pa ne pozabimo, da nas že za naslednjim vogalom čaka - sreča.
Imamo čričke v sebi, kot imaš jih tudi ti
prepevajo ti pesem ljubezni in moči.
Imaš jih in slišim jih tudi jaz
iz tvojih pesmi, ki jih pišeš za nas.
Lep dan ti želi tvoja duhovna prijateljica, Titanic
Črički in škržati
Prispeval/a: stojči dne petek, 3. december 2004 @ 13:56 CET
Draga Tatjana
Kar težko bi bilo kaj dodati h komentarju drage Titanic :)
Znotraj vsakega od nas,
res pojejo polja čričkov in škržatov,
pojejo nebeške ptice,
šumijo valovi oceanov,
v vetru Njegove večne ljubezni.
Znotraj sebe si tudi ti angel. :)
lep pozdrav
---
stojči