NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Vsevprek enako...   
    petek, 12. november 2004 @ 06:55 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Ljubezen in spolnostNekje sem prebral, da smo ljudje poligamna bitja... po naravi. Sem spet nekje drugje prebral, da če nekoga pa res ljubiš, si srečen, če on seksa z nekom tretjim, ker mu to ravno paše, pa ugaja tudi in ti si seveda srečen, ker njemu to ravno paše in ugaja tudi. In bolj ko tvoj partner seksa naokrog iz čistega veselja, bolj si srečen, ker mu veselje pa ja privoščiš.

    In ker je duhovno razgledan človek seveda vir ljubezni, jo razdaja vsevprek enako, brez razlik, tudi skozi seks, saj smo vsi eno pravzaprav in delanje razlik sploh ni primerna drža za razgledanega človeka... sem tudi menda že kje prebral. Bo že držalo, če tako piše.


    Jaz sem le en bk in sem kar malo žalosten, ker ugotavljam, da se je narava poigrala z mano. Ko ljubim, nisem poligamno bitje. Ampak to še ni najhuje. Ugotavljam, da sploh ne vem, kaj pomeni ljubiti nekoga... mislim... tko, zares... ker sploh nisem srečen, če ljubljeni seksa z nekom tretjim, ker mu to paše in ugaja tudi. Da bi bila mizerija od mene še večja, sem pa še duhovno /in kar se razgleda tiče tudi/ čisto zakrnel popek, ker ne ljubim vseh enako, brez razlike, pravzaprav... saj sploh ne vem, če ljubim.
    Hudo.

    en_bk

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Ljubezen in spolnost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20041027193548950

    No trackback comments for this entry.
    Vsevprek enako... | 14 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Vsevprek enako...

    Prispeval/a: stojči dne petek, 12. november 2004 @ 08:17 CET
    Dragi En-bk,
    lepo in iskreno si tole napisal in če mene vprašaš nisem nič drugačen od tebe.

    Ljubezen med dvema partnerjema sta kot dve roki, ki ploskata od navdušenja nad življenjem, hkrati pa se zavedata tudi vseh odgovornosti, kot je skrb za družino, ki jima jih njuno razmerje prinaša.

    Iskrena ljubezen med dvema je pripravljena storiti za drugega partnerja vse,
    z ali pa brez seksa.

    Nekje sem navedel primer mojega prijatelja iz New Yorka, ki je na obisku v bolnici pri enem sorodniku spoznal pacientko, ki je ležala na sosednji postelji v isti sobi, ki je imela raka.

    On se je zaljubil v njo in ona v njega
    in skupaj sta preživela njen ostanek življenja.
    Kljub temu, da sta imela verjetno malo, ali nič seksa
    sta bila oba srečna in prezadovoljna,
    da sta imela možnost srečati in ljubiti drug drugega.

    Prava ljubezen je spoštovanje, cenjenje in sprejemanje partnerja takšnega kakršen je, ga sprejeti kot del šole svojega življenja.

    Pomembno je, da se res najdeta prava človeka,
    katerima so skupne vrednote življenja
    in ki se ujemata na fizičnem, čustvenem
    mentalnem in duhovnem področju.

    Zdaj seveda obstajajo tudi primeri, ki ljubijo skupni seks,
    ali pa jih večpartnerstvo sploh ne moti.
    Če se taki najdejo skupaj in so srečni,
    jaz sam nimam nič proti,
    vendar ker sem sam takšen kakršen sem,
    pač v svojem partnerskem odnosu tega ne sprejemam.

    Pravijo, da se prava ljubezen nadaljuje tudi po koncu tega fizičnega življenja.

    Ali je to res, pa se bomo o tem lahko prepričali tudi sami, ko bomo svoje poslanstvo na tej zemljici, ki jo tlačimo končali.

    lp

    ---
    stojči


    Vsevprek enako...

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 12. november 2004 @ 10:24 CET
    dragi En_bk,
    bi mi prosim našel naslove ali tel: št. teh avtorjev-avtoric, ki to " pravo ljubezen-duhovno ljubezen " zagovarjajo in prakticirajo! Namreč tudi sam imam iste očitno zaostale predsodke, ki očitno ne sodijo v Novo dobo glede razmerja moški-ženska. Bi te predstavnike zaprosil, da podelimo ljubezen; moža ali partnerja bi vljudno zaprosil, če mi odstopi svojo drago za kakšno noč, lahko tudi za nekaj dni, seveda pod pod pogojem da mi je všeč. Če pa je to ženska praktikantka, bi jo pa tudi spomnil na njeno poslanstvo in bi njenega stalnega partnerja ali moža, ali duhovnega partnerja odpeljal za nekaj dni k kakšni moji osamljeni prijateljici, ki bi ji tak obisk za kakšno noč-dan zelo koristil, da jo ne bi kar naprej bolela glava.
    Če boš slučajno kje izbrskal naslov teh ljubečih duš , ki redno prakticirajo ljubezen na ta način mi prosim kar na Pozitivke sporoči, saj bi verjetno še kakšnega ali kašno bitje zanimala prava ljubezen. Pa še tem praktikantom bi tako omogočili ponovno doživljanje ljubezni. Sam po naravi nisem škrt človek, verjetno iz razloga, ker vem da je to hud greh, pa z veseljem stril tem dušam takole dobro delo, da bodo srečni in krepostni.
    lep pozdrav od prijatelja Mirana.


    Vsevprek enako...

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 12. november 2004 @ 11:52 CET
    Dragi Miran,

    pa je ne, da nameravaš postati kum in preživeti prvo noč novoporočenke z njo v postelji. Prepričana sem, da tebi kot duhovnemu človeku ne bi teknilo, da bi zunaj čakal njen mož, da ti opraviš svoje, on pa da bi cedil sline. Miran, to ni za današnji čas.

    Sprašuješ kje so takšne "venere", kot jih En_bk opisuje v trikotniku, ali celo v poligamnem štirikotniku ali šestorokotniku. Kupi si "Oglasnik" in tam je cela paleta užitkov, ki ti jih nudijo "venere" noči. Tudi TV kanal A si lahko odpreš ponoči in presenečen boš kakšne lizunke se ti bodo prikazale. Najprej boš mislil, da ti je Bog poslal Angela, nato boš spoznal nekakšno živo organsko logiko kaj zmore človeška domišljija in pohlep po mesu, spoznal boš, da se človek zdaleč zelo prehiteva od razmnoževanja zajcev in drugih živali. Samo telefon zavrtiš in pogledaš koliko imaš v denarnici. Jaz ti ne bi priporočala tega, preprosto iz zdravstvenih razlogov. Veš, ko te navdajajo takšne pregrešne želje, je kar boljše da obnavljaše svojo duhovnost s podvojeno močjo. Sam lahko ugotoviš ob takšnih mislih, da je človek človeku pekel in v najboljšem nagibu najde vselej črva hudobije in pregrešnosti v sebi ali pa vsaj nečedne lastnosti.

    Tebi En_bk pa vse moje spoštovanje, da ljubiš ženo, ki le tebe ljubi in da ne bi ljubil takšne razuzdanke, ki bi se kar vprek seksala. Če bi jo pa kljub temu tako zelo in nesporno imel rad, da ne bi mogel živeti brez nje in da bi ji iz same ljubezni želel, da bi se imela dobro, potem bi ji zagotovo privoščil psihologa, da bi ozdravil njeno dušno nezrelost.

    Naj takšna izprijenka poišče sina človekovega, ki naj bi ne bil sin očetov, marveč v znamenju človeka, ki se ni rodil iz krvi ne iz poženja mesa in ne iz volja moža, ampak ih Boga (Jan 1,13).

    Lep pozdrav tebi dragi Miran, Stojči in En_bk, vaša duhovna prijateljica

    Tatjana



    Vsevprek enako...

    Prispeval/a: en_bk dne petek, 12. november 2004 @ 12:25 CET
    Hehe.

    Pozdravljen Miran, Tatjana, Stojči...in ostali takisto seveda.

    Malo pobrskaj po forumih Miran, jih boš našel.
    Čeprav. Ni tako črnobelo njih gledanje, kot je razvidno iz mojega, v dokajšnjo mero cinizma, sarkazma in bolečine zavitega prispevka, ki je, tako kot večina, eden od komentarjev v neki temi nekje /v Svetu pogovorov/, ne pa samostojno pisanje.
    Bo delovalo malo čudno najbrž, a poskusil bom opravičevati oziroma razložiti njihovo prepričanje, kar je čudno še bolj, ker je popolnoma nasprotno mojemu prepričanju, ali pa tudi ne...mogoče je le odraz nekega nivoja, na katerem se nahajam.
    Kajti namreč.
    Ljubiti nekoga brezpogojno, brez pričakovanj je...želeti mu srečo in biti srečen, ko je srečen on...najbrž. In če je on srečen, ko seksa z drugim, bi potej teoriji moral biti srečen tudi sam seveda, če je moja ljubezen res brezpogojna, a ne. Če bi ta on, moj partner, tudi mene ljubil brezpogojno, hja, si ne bi želel seksa ali kaj podobno intimnega, z nekom tretjim, menim. Če se to kljub vsemu dogaja, potem je v najini interakciji nekaj izven konteksta brezpogojne ljubezni. Torej, če jaz partnerja res brezpogojno ljubim, bom srečen, če je partner srečen...čeprav z drugim /oziroma tretjim/...in obratno, stvar pa naj bi bila v tem, da če se brezpogojno ljubiva, si tretjega ne bi želel noben izmed naju...domnevam... in do take situacije sploh ne bi moglo priti.
    Doseči tak nivo odnosa do sočloveka, oziroma do partnerja, je ...vsaj zame...ideal, ki ni dosegljiv in močno dvomim, da jih je kaj, ki so ga dosegli. Spet samo moje mnenje je, da tisti, ki razlagajo, da so v takem odnosu brezpogojne ljubezni, so v odnosu brez ljubezni...ali pa se motim.

    en bk


    Vsevprek enako...

    Prispeval/a: titanic dne petek, 12. november 2004 @ 13:05 CET
    Pozdravljeni Stojči, Miran, Tatjana, En-bk...
    Naj še sama pristavim svoj lonček in pokomentiram o zvestobi, ljubezni, telesni telovadbi.

    Človek, ki ima razčiščena pojme o tem, kaj želi, pričakuje od svojega partnerja, kaj mu lahko ponudi in da oba o tem vesta kako in kaj se temu primerno obnaša. V odnosu sta vedno dva, da se drug od drugega nekaj naučita in da se imata lepo. Seveda pa nastanejo tudi problemi, če želi eden od partnerjev zvestobo, drugi ima pa na to drugačen pogled. Zato se ljudje od živali razlikujemo prav v tem, da se odkrito pogovorimo kaj kdo želi, kaj ceni in spoštuje in kaj je dovoljeno brez bolečin za drugega. Če je za nekoga zvestoba na prvem mestu, se to pove. Če sta oba svobodna v odnosu in pogledu in jima nezvestoba v fizičnem smislu ne pomeni tregedije, se tudi lahko tako dogovorita. Pomembno se mi zdi le to, da dva točno vesta kje so meje, da se dogovorita in dogovor spoštujeta.

    Menim pa, da pri zrelem duhovnem odnosu dveh ljudi telesna nezvestoba ne pomeni nekaj bistvenega za zaključek njune zveze, če ugotovita vzrok zakaj je do tega prišlo.

    Razmišljam lahko še naprej, menim pa, da v vsakem primeru je na prvem mestu odkrit pogovor obeh partnerjev, ki želita biti skupaj in duhovno rasti. Če imata dva take želje, sta na isti poti in se v odnosu učita in rasteta. Če je družina, obveznosti in dolžnosti, je potreben isti pogled obeh partnerjev tudi na pravice , ki si jih sama določita.

    Situacije nas pripeljejo včasih v razmišljanje ravno tistega, kar smo včasih mislili, da je absolutno drugače in nesprejemljivo. Če se nam zgodi isto kot našemu znancu, še ne pomeni, da bomo ravno tako odreagirali, kot je on. Vsak ima svojo pot po kateri hodi, si vzame užitke tega sveta ali pa jih pusti in gre dalje. Če ne znamo sami preceniti ali je prav ali narobe, vprašajmo Boga, ki je v nas in nas bolje pozna. On bo vedel in nam nakazal, ali se ravnamo prav ali ne, ali bo imelo naše dejanje škodljive in boleče posledice za nekoga drugega ali ne. Ali bomo s svojim dejanjem koga prizadeli, ali se imamo lahko lepo brez slabe vesti in škodljivih posledic.

    Lepo se imejte, Titanic


    Vsevprek enako...

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 12. november 2004 @ 16:46 CET
    dragi komentatorji, po nasvetu naše Tatjane sem se v trenutku prijel za denarnico kjer sem ugotovil da trenutno nimam ravno pravega kapitala, no vseeno bi šlo, če bi mi En_bk to uredil po kakšni bolj poceni varianta ala " akcija s 70% sezonskega znižanja", a ker mi teh signalov ni oddal sem se premislil. Bom rajši Stojčiju kaj primaknil. Potem sem se spomnil, da sem v krščanski veri, ki nam je dodelila samo eno osebo, tako kot budistom, pa sem si misli, da bi moral zato menjati vero, kjer je poligamstvo uradna religija, a kaj ko imaš s tem samo en kup težav in birokratsko-teokratskih zapletov. Pa tudi iz zdravstvenega razloga tole ne bi bilo povsem varno, da bi zaradi tega umrl, da bi se takole za druge žrtvoval, da bi lahko neesebično ljubili pa spet ne gre.

    Bom pa povečal molitve na dve uri, da me nebi takole dušna mafija preganjala zaradi mojih strasti po celem planetu. No kljub temu pa vseeno, če je kje kakšna tantrična slovenska ( mora biti Slovenka )učiteljica z visokim duhovnim rejtingom, pa naj se mi vseeno javi, da mi tole zadevo strokovno pojasni.
    lep pozdrav vsem in vse dobro
    Miran


    Vsevprek enako...

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 12. november 2004 @ 17:02 CET
    Dragi prijatelji,

    samo ena beseda je tu pomembna: "brezpogojna" ljubezen pri obeh partnerjih. Ta brezpogojnost pa ima v sebi dva pomembna elementa. Ena izmed bistvenih potez odnosa sta iskrenost in duševna pripadnost. Obstaja stara legenda o rodovitnem sadnem drevesu in čudežnem studencu. Oba sta se posušila, ker nista bila več eden ob drugem. Čudežni studenec si je izbral svojo strugo in rodovitno drevo se je posušilo. Moški in ženska morata biti v nekakšni simbiozi medsebojne kemije, ki ni samo fizična in ne samo duhovna. Obe kemiji morata sinhrono delovati, da je partnerska skupnost stabilna. Nihče od niju ne more uživati ob krivici, storjeni drugemu partnerju, še najmanj pa tisti, ki bi to dopustil in se s tem strinjal. S takim človekom zagotovo ni nekaj v redu. Kvečjemu lahko rečemo, da se povzročitelj storjene krivice premalo zaveda in da ne čuti kako drugega partnerja boli. Če nekdo stori drugemu partnerju krivico, da se seksa z drugim, to pomeni, da je med partnerjema pri enem ali obeh odpovedala fizična ali duhovna kemija ali oboje ali pa da je partner, ki je storil krivico nezrel in se hoče nenehno potrjevati v seksualnih odnosih pri različnih partnerjih. Lahko se pa tudi nekdo, če je fizična in duhovna kemija v partnerstvu odpovedala začne zanimati za drugega običajno pride do situacije medsebojne privlačnosti spet govorim fizične in duhovne, da z njim tudi seksa in tedaj pa mora biti toliko iskren, da svojemu partnerju to pove na obziren in iskren način. Prvi šok je običajno hud, nato se vsaka človeška bolečina poleže. Običajno preden se to zgodi je dolga zgodovina molka ali prikritih nesporazumov med partnerjema, ki jih nista mogla ali znala rešiti, kar je pripeljalo do situacije, da se je znašel v hiši mrlič. Mrliča pa je treba pokopati in začeti novo življenje. Nobena še tako idealna partnerska skupnost ni brez kriz, problemov in stisk, da enega ali drugega ne bi pripeljalo v skušnjavo. Modri partnerji zaznajo singal, vidijo na drugem spremembe in tudi pri sebi zaznajo, da se je odnos spremenil. Tedaj se bosta partnerja pogovorila, analizirala svoje odnose, napake, nestrinjanje, prizadejane krivice in izrazila ter uskladila svoje želje in potrebe. Problem je v tem, ker ljudje gredo v partnerski odnos nepripravljeni in vsak vztraja na svojih pozicijah, nihče ni pripravljen na prilagajanje, na kompromise, ki jih zahteva vsako skupno življenje. Najhujši problem v partnerskih odnosih je superego ali egocentričnost, ko nekdo zahteva, da se bo drugi prilagodil samo zahtevam partnerja in ni pripravljen na prilagoditve. Veliko je takih moških, ki uveljavljajo svojo avtoriteto v obliki mešanice strahu, ljubezni in sovraštva, ker se identificirajo z očetovsko avtoriteto nasproti šibkejšemu spolu. Seveda to je lahko tudi obratno. Najhuje zlo prihaja iz vzrocev starševskih partnerskih odnosov. Družina v kateri je partner rastel skoraj brez izjeme daje podlago partnerskemu odnosu. Zato če hočeš videti kakšen bo tvoj partnerski odnos, si pojdi prej pogledati kakšen odnos imata oče in mati tvojega partnerja, pa ti bo slika več ali manj jasna. Ta okoliščina popolnoma zatre ljubezen drugega partnerja, ker se počuti v suženjstvu in komaj čaka, da naveže zunaj doma ljubezensko razmerje z nekom, ki mu izkazuje nežnost in prijaznost. Vsak partner, ki to doživi, naj se vpraša ali morda ne zasluži trpljenja kot kazen, da mu je partner nasadil rogove zaradi njegovih nesposobnosti, da bi razvil čustveno navezanost na drugega partnerja ali pa zato, ker je partnerja premalo poznal preden je šel v partnerski odnos in ga ni bil pripravljen dograjevati. Nepogrešljiva opora pri ohranjanju partnerske stabilnosti je medsebojno razumevanje in zaupanje ter osebnostno nadgrajevanje, skratka rast obeh. Če dva živita eden mimo drugega, se prej ali slej zgodi, da skupnost razpade. Spominjam se, da sem nekoč pred leti šla večkrat na obisk k eni družini, kjer je bil oče avtoriteta, uravnaval je ženino življenje in življenje svojih otrok. Nič jim ni manjkalo, saj je bil možakar na položaju, imeli so celo gospodinjsko pomočnico, meščanski red v hiši, vse ob uri skuhano, oprano, zlikano, obiski predstav točno ob določenem dnevu in uri. Gospodarjev sin se je zaljubil v dekle, ki ni bila po volji očetu, ker oče ni videl uspešnega zakona svojega sina z bodočo snaho, nato se je sin z njo proti volji očeta poročil. Oče ni uravnaval le življenje svoje družine, temveč tudi snahe. Preskrbel ji je dobro in ugledno službo, vendar je postal tudi njen gospodar. Nato je začel sin piti in se je ponesrečil v prometni nezgodi. Snaha je ostala sama v krempljih tasta in trpeče tašče, z dvema otrokoma. Nič ji ni manjkalo, razen svobode, kajti tast je tudi njo spremenil v svojo sužnjo. Ženska se je čutila pod takšnim pritiskom, da je začela tudi ona piti in je psihično zbolela in postala pacientka v psihiatrični bolnišnici.

    Ko je prišla domov jo je tast nenehno krivil za smrt sina češ, da je ona kriva, da je pil, ker ni bila primerna žena zanj. Medtem mu je žena umrla za rakom, saj je bila revica pod nenehnim stresnim pritiskom. Nato je stari ugotovil, da njegova življenjska pot upada v nasprotju s snahino, postajal je star in neznosno tečen, pričakoval je da bo snaha suženjsko skrbela zanj, kot je prej skrbela njegova žena, a hiše in imetja ji ni prepustil v skrbništvo, v vzgojo otrok se je nenehno vmešaval, z upokojitvijo je vedno manj užival družbeno priznanje za svoj visoki status in počasi, ko je uničil sina in ženo, je uničil tudi snaho in svoje vnuke, saj je doživela živčni zlom in ostala na psihiatriji. Otroci oziroma vnuki starega so izgubili duševno trdnost v takšni družini in odšli po svoje. Stari ni mogel doseči svoje samovolje v celoti, ki jo je postavljal pred člane družine in je nezadovoljen umrl. Vsi so govorili da je zakrknjen paranoik. Za seboj je pustil razvaline neke družine, ki bi lahko živela v ljubezni in miru. Zato bi na koncu te zgodbe rekla, da kadar ustvarjate partnerski odnos, si ustvarite partnerstvo ločeno od tašč in tastov, saj to vam lahko hudo zagreni vaše življenje. Najbolj nevarni v partnerskem odnosu so tisti ljudje, ki so prežeti z meščanskim čutom za lastnino, ne le materialne narave, temveč tudi z lastnino nad ljudmi. Tak človek te naredi sužnja.

    Sem malo podebatirala z vami o vprašanjih nezvestobe. Debato je odprl En_bk in jaz sem o tem problemu tako-le preprosto po svoje razmišljala in si rekla, vsak vzrok ima svojo posledico in vsaka posledica je imela prej vzrok. Nikogar ne bi obstojala. Izpolnjevanje nalog vesti daje zadoščenje, seksanje okrog pa gotovo se spada med te naloge. Partnerski odnos pa je težka naloga življenja, ki temelji na brezpogojni ljubezni in v veliki meri na modrosti obeh. Seksanje pa je najlepše in najvarnejše doma, razen zelo, zelo, zelo redkih izjem. Izjeme pa vedno potrjujejo pravilo.

    Lep pozdrav vsem vaša duhovna prijateljica

    Tatjana


    Vsevprek enako...

    Prispeval/a: opazovalec dne petek, 12. november 2004 @ 19:17 CET
    Tako kratek komentar, pa tako veliko pove o nekomu.
    Iz ozadja (podzavesti) se prikažejo demoni, katere "borec" proti njim še v sebi ni premagal (seksualne fantazije, nacionalnost...).
    Kaj bi mi še povedali gibi telesa, oči..., če bi se "slučajno" srečala?


    Vsevprek enako...

    Prispeval/a: opazovalec dne petek, 12. november 2004 @ 21:34 CET
    Moje mnenje je pa, če nekdo ni v odnosu brezpogojne ljubezni, si takšnega odnosa niti ne more predstavljati. Lahko samo ugiba in sklepa nekaj po svoje (kot npr. da takšen odnos sploh ne obstaja).
    Kaj pa je to "odnos brez ljubezni"?


    Vsevprek enako...

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 12. november 2004 @ 22:15 CET
    Oprazovalec Vinko,
    odgovorim ti na kratko. Odnos brez ljubezni, je poligon za
    seksanje, po katerem vozijo dirkalni avtomobili in dosegajo rekorde.

    T.


    Vsevprek enako...

    Prispeval/a: opazovalec dne petek, 12. november 2004 @ 22:56 CET
    Se zelo strinjam s teboj Tatjana.
    Pred svojo ženo nisem nikoli (v tem življenju) imel spolnih odnosov s drugimi, v 16 let zakona tudi ne in mislim, da bo tako ostalo tudi v bodoče.
    Lep pozdrav.


    Vsevprek enako...

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne sobota, 13. november 2004 @ 10:15 CET
    dragi Vinko,
    čestitam Vinko, to je pa zgled, ki je za zahodjaško družbo bolj izjema kot pa pravilo. To je odlika značaja. Torej živiš tako, kot naj bi živeli vsi, ki želijo " vstopiti v božje kraljestvo." Pa še demoni nimajo nad teboj nobene moči.
    lep pozdrav od tvojega"grešnega" brata, ki mu daješ pravo Luč.
    Miran


    Vsevprek enako...

    Prispeval/a: opazovalec dne ponedeljek, 15. november 2004 @ 10:24 CET
    Dragi brat,

    Jezus bi povedal: "Tvoja vera ti je pomagala. Pojdi naprej in ne greši več".
    Vidim, da tebi tvoja vera pomaga in ti bo še pomagala.

    Lep pozdrav.


    Vsevprek enako...

    Prispeval/a: en_bk dne ponedeljek, 15. november 2004 @ 13:57 CET
    Pravzaprav ni bil moj namen debatirati o nezvestobi, pač pa o brezpogojnosti...mislim...o njenem živetju. Do kam sega? Ker marsikdo jo propagira kot del svojega živetja. Ali je predpono brez možno obdržati do konca, ali jo je potrebno na neki točki odvreči /če hoče človek ostati iskren seveda/. Bolj nekako v tem smislu.

    en bk


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,50 seconds