 Res s tvojim časom je tako,
da ne glede na to,
kaj ti z njim počneš,
se vedno skozi njega,
dogajata dve stvari:
Ali ti skozi svoj čas od sebe bežiš,
ali pa skozi njega v sebi pristajaš... :)
Kadar stvari počneš zato,
da bi se zamotil(a),
oziroma, da ti ne bi bilo dolgčas, ali hudo,
vedno le bežiš od sebe...
Ja prtljago duše lahko odložiš le tako,
da preko svojih dnevnih aktivnosti
s svojo dušo stalno čutiš,
to notranjo izpolnjujočo povezavo.
To je tisto, kar res odlaga,
njena bremena v tvoj pretekli čas,
kar te res pripravlja,
na tvoj notranji let,
tvojega srčnega, srečnega brezčasja. :)
stojči Stojan Svet
|
Notranji let tvojega srčnega srečnega brezčasja
Prispeval/a: stojči dne četrtek, 24. junij 2004 @ 09:14 CEST
Zapomni si,
da je na tvojem srčnem dnu,
vsak dan še nekaj več,
še nekaj več miru, sreče in zadovoljstva. :)
---
stojči
Notranji let tvojega srčnega srečnega brezčasja
Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 25. junij 2004 @ 11:41 CEST
čestitam, odlična vsebina.
Ja spoznavanje Božanske sile, vodi k notranjemu ponovnemu ustvarjenju, je tudi temeljno, globoko spreminjajoče doživetje, večno novo (" brezčasje"). Vdor večnosti iz četrte dimenzije v naš zemeljski čas je za premnoge vznemirljiv, tu padajo maske razuma, a tudi nadvse ganljiv trenutek " v večnem sedaj".
Naša življenja so se prav gotovo začela pred neskončno dolgim časom in nas gotovo vodijo, če nam je všeč ali ne, skozi krožni tok izkušenj znotraj same razsežnosti časa do točke notranjega spoznanja našega Stvarnika. No, ne žene nas čas, ampak večnost. Tisti ljudje, ki nazadnje le dovolijo srečanje svojega začasnega človeškega stanja s svojim ponovno rojevajočim se večnim človeškim stanjem zavesti, so prav gotovo hkrati večni in časovni. V resnici so oboje. Bog in človek, vmes pa je samo Svetloba.
Božanski čas je trenutek, ki ga mora vsakdo ujeti da ne gre mimo njega, a ne Stojči. In ta trenutek ni nič drugega kot večnost sama. Bistveno in edino pomembno je, da se ovemo brezčasovnega, večnega. V njem so vsi odgovori na vse naše dileme življenja. Naša duhovna nenehna notranja pozornost je pogoj, da ne gre mimo nas! Zato, pa moramo biti vedno budni. Večno samo je izvor vseh razsšežnosti. Vsakdo, ki išče ta " večni sedajni trenutek", odkrije, da mora naša duša prestati proces očiščevanja, da bi lahko doživela božansko. To pa od nas zahteva vztrajnost, treznost in pogum. Nič duhovnega fanatizma ali lažne samopomilovalne sentimentalnosti.
Duša sili našo osebnost , da ne obstanemo na poti tega procesa, saj je naša osebnost (Stojči, Miran samo za to življenje ) otrok časa, in duša prvotna, neoskrunjena duša, otrok večnosti. In ravno iz tega razloga se telesni človek stara od trenutka, ko se rodi in umre, da bi odrešil za dušo novo pot. Božanska duša je stara in iz tega razloga večno mlada. Naša dolžnost in nuja je, da zopet najdemo na svoji poti uvida skozi lastne iluzije, skozi labirint slepila večno središče.
vse dobro in blagoslov od Njega od tvojega
prijatelja Mirana.
Notranji let tvojega srčnega srečnega brezčasja
Prispeval/a: stojči dne petek, 25. junij 2004 @ 12:55 CEST
tudi tvoj komentar je odličen in se ti zanj zahvaljujem. :)
Ja Prem Rawat je večkrat povedal, da je laže preplavati ocean,
ali splezati na najvišjo goro,
kot pa vsak trenutek ohranjati to notranjo srčno povezavo.
Njatežje je to takrat, ko človek spi,
vendar se tudi to sčasoma z vajo da. :)
Lep pozdrav tebi.
p.s. Zate imam shranjeno avdio kaseto. Škoda, da smo se zadnjič zgrešili na izhodu hotela Lev. Smo šli z areleno in njeno prijateljico na pivo.
Ga bomo pa skupaj spili po naslednjem satelitskem prenosu, ki bo spet ravno tam 4.julija ob 17 uri.
Itak sem na vrsti, da častim. :)
---
stojči
Notranji let tvojega srčnega srečnega brezčasja
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sobota, 26. junij 2004 @ 10:59 CEST
ja sva se na koncu poizgubila. Sam sem srečal Jožeta in Minko, katera nisem videl že 10 let in tako smo se malce zaklepetali. Na pivo pa seveda pridem. Kar imej kaseto s seboj.
lep pozdrav od Mirana.