 Moj dragi del mene
sedaj stojim pred teboj,
taka , kot sem,
prestrašena , trepetajoča, gola
a vendar sem končno prišla k tebi.
V meni vse vre,
globoko v sebi kričim , jočem , prosim;
a usta so nema
zakaj , o le zakaj sem te zapustila ,
zakaj , le zakaj , sem te tolikokrat zatajila ,
zakaj , le zakaj sem nate čisto pozabila
in zakaj sem te tolikokrat obsojala in krivila?
O, moj ljubljeni ranjeni otrok
oprosti mi , prosim oprosti mi ,
da sem te , da sem se premalo ljubila..
In otrok , zavrženi del mene
je stopil k meni
me dvignil in mi obrisal solze ,
ter dejal:
RAD TE IMAM...
ARELENA
|