NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 11-maj
  • Vegan Hangouts: Veganski piknik v Tivoliju

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Utrinki trenutka večnosti   
    četrtek, 6. maj 2004 @ 07:00 CEST
    Uporabnik: ana

    * Modre misli in zgodbe

    Dokler je bila na Zemlji samo enost, so vsa Kraljestva, vključno z mineralnim, živela od mane. Od energije.
    Niso se žrla med seboj, tako kot se mi. Žremo med seboj.

    »Sit sem te«, velikokrat slišimo, ko se med seboj prepiramo.
    Pa vidim, da je drugi še vedno cel. Nikjer ni sledov ugrizov. Nikjer načet. Nikjer nobene rane, vidne očesu…
    V duši? Ja. Duša je ranjena. Načeta.

    »Tako te imam rad, da bi te kar pojedel,« pravijo zaljubljenci, ki od silne ljubezni sploh niso fizično lačni, ker jih polni ta energija. Energija ljubezni.



    »O ti majhen cukrček, kako si srčkan, kar popapcala bi te,« žvrgoli trop tet nad zibko nič hudega slutečega dojenčka.

    In tako dalje.

    Če bi jedli manj.
    Bi res lahko živeli tudi od zraka?
    Bil bi manj onesnažen, ker ne bi toliko pridelovali in predelovali in izdelovali.
    Ta veriga je neskončna.
    In gre v dobro.
    Samo, če bi jedli manj.

    Ja, in še nekaj, česar nikakor ne smemo spregledati.
    Samo, če bi jedli manj.
    Res bi potrebovali vsega manj.
    Od hrane, do vsega ostalega materialnega, za kar se tako pulimo. Veliko veliko vsega manj.
    Čistil, pralnih in mehčalnih sredstev in kozmetike…

    Tako bi manj onesnaževali kraljestvo voda in samo naravo. In zrak.

    Žalostno, res žalostno, da naša zavest ni na nivoju zavedanja, da je voda osnova vsega življenja.

    A kakšno vodo pijemo? Z dodatki fekalij, kemije, strupov. Nato pa jo kloriramo. Saj klor je tudi strup.
    S čim vse jo packamo, se sploh zavedamo? Skrajni čas je, ker se že sprašujemo, naj jo precejamo ali prekuhavamo? Kaj pa dosežemo s prekuhavanjem? Se mogoče tudi s tem postopkom razvijajo kakšni drugi strupi? Takšna vprašanja in takšna razmišljanja, takšna sporočila dobivam od mojih vodnikov. Zelo, zelo pomembna sporočila, verjemite.

    Ljubi Bog, le kaj počnemo ljudje?

    Voda v plastenkah ni rešitev!
    Rešitev je v naših glavah, ljudje!

    iz knjige: Utrinki trenutka večnosti
    Vera Pirc-Prelovšek

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja ana
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/2004050121160825

    No trackback comments for this entry.
    Utrinki trenutka večnosti | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,81 seconds