Pokrajina po deževju pusto zgleda,
Okolico samotno tišina oblega,
Še so mokra tla, in deževne kaplje polzijo,
Na mokrih listih, vejah utrujeno ležijo.

Mogoče človek podoben je naravi,
V iskanju večne sreče se ne ustavi,
pred nevihto se skrije v zavetišče,
Spet smisel v življenju išče.