NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Ponudi videnje sveta svojim očem   
    nedelja, 21. oktober 2007 @ 14:24 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Srditi vihar se je zaganjal v zvonove,
    ki so bili v obraz, ko so rasle
    kamnite veličine kot utelešena beseda.
    V kamniti masi je zapuščena navzočnost duha,
    povnanjena osebnost milijonov nekdaj živečih,
    nema pred očmi neukih beduinov
    in karavanami turistov na kamelah.

    Žive besede so vklesane in vgravirane
    v materialno snov. Kot zlate kače se vijejo
    templji na terasastih pobočjih.
    Ponudi svojim očem videnje sveta
    in svojim rokam, da otipljejo svilo duše,
    ki je podarila svoje vidno telo v kamnu.
    Obriši kaplje znoja in solza, ki se nabirajo
    v grozdih spomina vzhajajoče dežele,
    ko plavaš z nemirnim ritmom kulturnega
    valovanja skozi čas, medtem ko ti srce
    dozoreva medene sokove spoznanj.

    Občudovanja vredne rokodelske spretnosti
    zidarjev obokov, brez betona; glinaste plošče
    stare več kot štiri tisoč let. Kamnite stavbe
    Inkov. Aztekov, Indijcev, Kitajcev, Polinezijcev,
    Babiloncev, Egipčanov in Druidov,
    ki so svojo minljivost vklesali v kamen.
    Lepotice okrašene z bakrom in svetlimi
    kovinskimi okraski in s še sedaj dišečo
    žensko poltjo in njenim vonjem.
    Najslavnejši ženski vseh časov Kleopatri.

    Ljudje so obmolčali, ni jih več, kamni govorijo,
    inkovski v kvipusih, sumerski in elamitski
    v klinopisih, egipčanski v hieroglifih.
    V Mehiki so odkrili templje, pozidane po terasah.
    Maji so zgradili veliko Sončno piramido
    v Teotihauakanu, Egipčani Keopsovo v Gizi.
    Faraon ne more iz svoje palače.
    Za zastori se skrivajo zastrupljevalci sodobne
    globalizacije v neuspešni hoji za temi stvaritvami.

    Sumerska civilizacija je propadla,
    ker niso mogli odstraniti soli iz poplavljenih polj,
    svetovna propada zaradi toplogrednih plinov,
    onesnaževanja ozračja in voda ter poplav.
    Predana služabnica človeku modrost
    se utaplja v slepi slasti svojega spanca in temé.

    Španski sporazum povezovanja narodov Evrope
    je stkan iz zlatih ogrlic, zvezd in lepih besed.
    Nekoč so Španci podjarmili in uničili Azteke.
    Montezuma je Corteza sprejel gostoljubno
    kot odposlanca velikega monarha.
    Ta ga je dal ubiti. Maji so bili med četrtim
    in šestim stoletjem po našem štetju najbolj
    civilizirano ljudstvo na našem planetu.
    Evropski konkvistadorji so uničili biblioteko
    Majev v Jukatanu in Tekskoku.
    Rim je propadal. Požgali so biblioteko v Aleksandriji.
    Odtekale so vode gnitja dišečih vrtov,
    zemlja je vse človeško blato in strupe pretočila
    skozi lastna nedra in Evropa je kakor puščavska mačka
    iskala zlato, dragulje in si zadovoljevala hedonizme
    svojih strasti. V katero posodo se je stočil evropski duh?
    Morda je obtičal v rasti v tistem drevesu, ki so vsadili domorodci
    iz plemen Mohavk, Oneida in Onondaga in pred Španci
    sklenili eno najlepših miroljubnih zvez, ki jih svet pozna.
    Izkorenili so največjo smreko in vrgli v nastalo jamo vse orožje,
    vsadili mlado drevo in rekli: »Tako naj bo zapečaten veliki mir«

    Španci so »barbarom« prinesli svojo veliko evropsko kulturo
    in smrt. Zadnjo kulturo je uprizoril Hitler, da zavaruje
    čisto arijsko raso pred barbari in manjvrednimi narodi:
    Judi, Slovenci, Poljaki, Cigani… Stalin je svojo veliko kulturo
    zapustil v Sibiriji pri minus petdeset stopinj zamrznjenih telesih.
    O prokleta velika kultura narodov, ki se hrani s srdico živega mesa!

    Na parketu rojijo pohlepne kobilice in sklepajo pogodbe
    o interesih močnejših, ki so vselej vladali z vojaško močjo
    in iskali počitek in užitke v udobnih pozlačenih foteljih.
    Kako rada bi verjela, da je zamenjana dlaka in narava.
    Tega ne bi mogla trditi, ko vidim slovenske tajkune tranzicije,
    ki so se kot toplokrvni rdeči črvi naselili v narodovo telo.
    Nihče me ne more prepričati, da so se studenci čiste krvi
    združili v veletok miru in sožitja in da so svečenici
    odpadle stare luske živalske kože.

    Že v tretjem tisočletju pred našim štetjem je Kitajska
    poznala papir in tisk in iznašla smodnik.
    Razvila je znanost, medicino, filozofijo. Berem
    Lao Ce, Konfucija in Mencija. Izgradila je ceste,
    ladjedelništvo in kitajsko obzidje, sedmo čudo sveta.
    Na Trgu nebeškega miru prirejajo veličastne vojaške parade.
    Na njem so postavili mavzolej in balzamirano truplo Mao Ce Tunga
    ter spomenik študentskim demonstracijam,
    ko so ti nasprotovali odločitvi mirovne konference,
    da se nekdanje nemške kolonije dodelijo Japonski.
    Vselej se zadušijo študentski protesti s silo. Do nadaljnjega
    spuščajo zmaje čez prizorišče Tiananmenskega incidenta,
    dokler ne bo trg spet ukrotil uporno meso s »kulturno revolucijo«.

    Poplave so pred tremi tisočletji zalile mesto kulture
    Ur v Mezopotamiji. Doživeli smo zaton antične grške
    kulture. Preplavilo so jo druge kulture, razvrednotile
    stare običaje in norme in ustvarile kaos z utilitarizmi,
    skepticizmi in misticizmi. Asirci so uničili Babilon,
    podrli jezove in ga potopili. Vode v kamnih tožijo nemir,
    ko z modrostjo trguje nerazsodnost.

    Ljubezen je še vedno brez duše in telesa, pojem o
    katerem samo govorimo. Stotero kačjih rok si jo jemlje,
    a nobena se ne stegne iz srca in podari svetu kupico miru.
    Ljudje se preobjedajo z občutkom sitosti in zaspanosti
    ter trpinčijo druge z bolečino sestradanosti in utrujenosti.
    Ljubezen ne išči me, preveč sem še stran od tebe,
    da bi me našla. Ali ne veš, da ogenj sežiga in da voda
    raztaplja tvoje snovi. Evropa povej, v katerem
    umišljenem telesu nihamo in se iščemo, mi tvoji odtujenci?

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Ponudi videnje sveta svojim očem | 3 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Ponudi videnje sveta svojim očem

    Prispeval/a: danaja... dne četrtek, 25. oktober 2007 @ 12:56 CEST
    Vau!

    Tatjana, klobuk dol, tale pesnitev je kot ena mogočna skulptura!
    Videnje sveta skozi tvoje oči.


    "Evropa povej, v katerem
    umišljenem telesu nihamo in se iščemo, mi tvoji odtujenci?"


    So nam v šoli ponudili krasno definicijo zgodovine (veda, ki na podlagi proučevanja dogodkov in zakonitosti iz preteklosti, razlaga sedanjost in nam tako pomaga predvideti prihodnost). Hja, definicija je že logična, mi pa vedno kot da tapkamo v temi, ne vidimo gozda, ampak le drevesa okrog sebe in potem je tako, da lahko rečemo le: zgodovina se ponavlja.
    Pa sem optimist: spiralca se dviga; in jaz bi te tvoje besede kar obrnila:
    "Ljubezen ne išči me, preveč sem še stran od tebe,
    da bi me našla."

    Naj le išče, ljubezen! Saj najde in vsakič se malo prime, čisto malo, a se …


    Čestitke in lep pozdrav na Obalo!
    Se vam kaj sonček smeje? Pri nas je še za oblaki. Je pa!

    Danaja



    Ponudi videnje sveta svojim očem

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 26. oktober 2007 @ 08:56 CEST
    Draga Danaja,

    hvala za komentar k pesmi. Bom odgovorila, ko bom lahko.
    Imam smrt v ožjem sorodstvu in sem odsotna pri poeziji.
    Prosim, da sprejmeš to z razumevanjem.

    LP Tatjana


    Ponudi videnje sveta svojim očem

    Prispeval/a: danaja... dne petek, 26. oktober 2007 @ 10:34 CEST
    … vsakič, ko nit se pretrga, močno zaboli … naj te objamem, draga Tatjana … pozdrav, D.



    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,53 seconds