Nekdo nam dal
ponovno je zajeti
iz polnosti zakladnice
življenjske Pramoči -
Moči, ki njen se Praizvir
nikdar ne izsuši.

Nekdo nam je
ponovno prenovil srce,
da pričelo pomlajeno
je boj srčno bíti.

Nekdo nam dal je,
da po venah
se lahko ponovno
spet živahneje
nam pretaka kri.

Nekdo je storil,
da v očeh se nam
ponovno je prižgal
zanosen plamen upanja -

vse naše bitje na novo je vzbrstelo,
ker naše je življenje,
ki poprej bilo je živo pokopano,
v grob obupa položeno,
s skalo brezizhodnosti skrbno zapečateno,
po čudežu vseh čudežev od mrtvih vstalo.

Zgodila se je silna preobrazba
iz bitja, ki bilo poprej je
s krivdo obteženo,
v strahu, negotovosti trepetajoče,
globoko ranjeno, nezadoščeno -
v bitje, kar se da podobno tistemu
iz Stvarnikove prazamisli:
v bitje, ki prav vsega ga prežema
Ljubezen tista vzvišena,
ki le za to živi,
da nekoč bo použita...

Danijela Premzl