Vedrina teče v vedra
in se steka čeznje,
pretaka živost
jasne volje,
buči v slapovih čez skalovje,
skače v potokih,
pluje v rekah,
plimuje v neskončnih morjih.

Ima spočit, smejoč se obraz,
odprte dlani in poskočen korak.
Med nebom in zemljo
je gibka, pojoča,
igriva, marljiva,
včasih navihana,
včasih iskriva.

Zmehča oprijem,
odpihne oblačnost,
pomodri sivino,
podarja jasnino,
pomnoži gibkost,
oživlja z razkošno, barvito širino.

Nalij si jo v čašo dobre volje
in pij jo s slastjo,
užij njen napoj,
poživljaj se z njo.
Privošči si jo!