NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.

Vpiši se ali pošlji email na: soncna@pozitivke.net.
Več o sončni pošti >>
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 20.000 bralcev.

 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 NOVO PRI NAS  

ČLANKI

4 novi Članki v zadnjih 24 urah

KOMENTARJI BRALCEV
zadnja 2 dni

  • Misel tedna [+4]
  • Ni rešitve dokler...
  • Slika tedna 51_2017

  • TRACKBACKS zadnja 2 dni

    Ni novih trackback komentarjev

    POVEZAVE zadnja 2 tedna

    Ni nedavnih novih povezav

     Aktualno  


     Mesečni koledar  
    Dogodki te strani

    torek 19-dec
  • Terapevtska poslikava s kano

  • sreda 20-dec
  • Ura pravljic

  • četrtek 21-dec
  • Božično-novoletni sejem

  • petek 22-dec
  • Europarkov božično-novoletni sejem 2017

  • sobota 23-dec
  • Kulinarični tečaj v ruskem jeziku

  • nedelja 24-dec
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • ponedeljek 25-dec
  • Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra SG

  • torek 26-dec
  • III. decembrski sejem ilustracije

  • sreda 27-dec
  • Terapevtska poslikava s kano

  • četrtek 28-dec
  • Sprevod Dedka Mraza

  • petek 29-dec
  • VILINSKI DISKO - Vilinska plesna zabava

  • sobota 30-dec
  • Ulično gledališče Ane Mraz

  • nedelja 31-dec
  • Svetovalnica za mlade

  • ponedeljek 01-jan
  • Si predstavljate pol ure brez telefona?

  • torek 02-jan
  • Estetika potrošnje v socializmu

  • sreda 03-jan
  • Japonska: dežela prijaznih ljudi, templjev in vrtov

  • četrtek 04-jan
  • (Ne)Uresničeni parlament

  • petek 05-jan
  • Arhitektura za zdravje

  • sobota 06-jan
  • Podvinska tržnica

  • nedelja 07-jan
  • Tihomir Pinter: Kemija podobe, javno vodstvo

  • ponedeljek 08-jan
  • Literarna matineja Napisi rimske Celeje

  • torek 09-jan
  • Mariber(e), Drago Jančar: Severni sij

  • sreda 10-jan
  • Reiki Šola Asia Tuma, 1. del

  • četrtek 11-jan
  • Ponudba otroških gledaliških predstav in abonmajev

  • petek 12-jan
  • 14. neform. sestanek - bodoči Zavod Vrabec Bloke

  • sobota 13-jan
  • Otmarjeva pot 2018

  • nedelja 14-jan
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 15-jan
  • Novo v knjigarni Galerije Fotografija

  • torek 16-jan
  • Žur za študente - Lumpi park Tivoli

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Zaskrbljujoče pomanjkanje vitamina D   
    sreda, 21. december 2016 @ 05:03 CET
    Uporabnik: Sonce

    Zaskrbljujoče pomanjkanje vitamina D

    Pretresljivo je dejstvo, da vitamina D primanjkuje že več kot polovici zdravega prebivalstva in to pri večini sploh ni diagnosticirano. Zelo prizadene kakovost življenja, odraža se lahko v utrujenosti, mišični oslabelosti, depresivnih stanjih, pri hudih pomanjkanjih pa je že povečano tveganje za pojav raka, avtoimunskih in drugih bolezni. Ni torej nenavadno, da je v zadnjem desetletju naraslo tudi število znanstvenih raziskav v povezavi z vlogo vitamina D v številnih kliničnih stanjih.

    Za nas je pomemben predvsem vitamin D3 (holekalciferol), ki ga sicer najdemo v živilih živalskega izvora, večji del (kar 90 %) pa izvira iz endogene sinteze v koži pod vplivom UVB žarkov. Ta se v jetrnih celicah pretvori v prehormon kalcidiol, 25(OH)D3, ki je glavna oblika vitamina D v krvnem obtoku in obenem kazalnik »preskrbljenosti« z vitaminom D. Optimalna vrednost 25(OH)D3 v krvi je 40-70 ng/ml.

    Ta metabolit se nato v ledvicah pretvori v svojo aktivno obliko, to je steroidni hormon D oz. kalcitriol, ki vzdržuje nivo serumskega kalcija na optimalnih vrednostih. Ključen je za regulacijo presnove kalcija in fosforja ter normalno mineralizacijo kosti in zob. Vsekakor pa je to zelo ozka definicija vloge tega pomembnega vitamina sonca, ki regulira več kot 1000 genov, pospešuje diferenciacijo in zorenje celic, vzdržuje normalno funkcijo imunskega sistema ter povečuje izločanje inzulina.

    Sinteza vitamina D3 v koži je odvisna od pigmentacije kože, zemljepisne širine, ure izpostavljenosti, letnega časa in starosti. Pri nas (v zmernem podnebnem pasu) je problematično, da  vitamin D učinkovito nastaja v koži le v času med marcem in oktobrom in še to le med 10. in 16. uro, če ne uporabljamo zaščitnega faktorja. V hrani (z izjemo mastnih severnomorskih rib) vitamina D praktično ni, do pomanjkanja pa lahko pride tudi zaradi bolezni, starosti ali jemanja določenih zdravil.

    Pomanjkanje vitamina D je poleg klasičnih bolezni kot so rahitis in osteomalacija, v tesni povezavi s številnimi kliničnimi stanji: 

    Avtoimunske bolezni:
    Visoka raven vitamina D zavira avtoimunske procese in nastanek avtoimunskih bolezni kot so sladkorna bolezen tipa 1, multipla skleroza, revmatoidni artritis, Crohnova bolezen in luskavica. Zadostna oskrba z vitaminom D okrepi imunski odziv, zmanjša stopnjo infekcij, prav tako je standarden del terapije pri luskavici.

    Rak:
    Receptorji za vitamin D se nahajajo v številnih zdravih, pa tudi malignih celicah. Znano je, da vitamin D spodbuja celično diferenciacijo, zavira čezmerno rast celic in v določenih okoliščinah povzroča tudi njihovo smrt. Pojavnost različnih malignomov v populaciji je v obratnem sorazmerju z izpostavljenostjo sončnim žarkom in količino vitamina D v prehrani. Pomanjkanje vitamina D je tako dejavnik tveganja za nastanek različnih vrst raka (debelega črevesa, trebušne slinavke, dojke, prostate). Na Nemškem inštitutu za raziskovanje raka so ugotovili, da lahko višji odmerki vitamina D, zmanjšajo tveganje za razvoj kolorektalnega raka za  60 %. Podobni so bili tudi izsledki določenih raziskav za raka dojke in prostate. Pomanjkanje vitamina D je pravzaprav lahko vzrok za več tisoč prezgodnjih smrti zaradi raka vsako leto.

    Sladkorna bolezen tipa 1 in 2:
    Klinična raziskava objavljena v znanstveni reviji The Lancet je pokazala, da je dodajanje 2000 IE vitamina D3 v prvem letu starosti, pri otrocih zmanjšala tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 1 za kar 88 %. Pomanjkanje vitamina D je prav tako lahko dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, vzrok za poslabšanje same bolezni, vpliva pa tudi na zmanjšano sintezo inzulina ter inzulinsko rezistenco.

    Sindrom razdražljivega črevesja (SRČ):
    receptorji za vitamin D (VDR) so izraženi tudi v črevesni sluznici, zato imajo pomembno vlogo pri regulaciji njene funkcije in vnetnih stanj, posledično pa vplivajo tudi na simptomatiko SRČ. Raziskave so pokazale, da so bolniki s SRČ, po 12 tednih dopolnjevanja prehrane z vitaminom D, dosegli ustrezno serumsko raven vitamina D, posledično pa se je izboljšala tudi simptomatika bolezni za od 22,3 do 92,3 %.

    Chronova bolezen:
    Raziskava na 27-ih posameznikih s Chronovo boleznijo (Dublinska bolnišnica, St. James's Hospital), je pokazala, da je 3-mesečno uživanje 2000 IE vitamina D3 na dan, pri bolnikih zmanjšalo simptome bolezni kot so vnetja in prepustnost črevesja, prav tako se jim je izboljšala kakovost življenja.

    Debelost:
    Dodajanje vitamina D in kalcija je imelo koristne učinke pri izgubi telesne teže in lipidnem ter lipoproteinskem profilu pri ženskah s prekomerno telesno težo ob nizkem dnevnem vnosu kalcija, kar ima lahko obenem pozitiven vpliv tudi na zmanjšanje dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni.

    Srčno-žilne bolezni:
    Visoke koncentracije vitamina D povezujejo z nižjo stopnjo umrljivosti srčno-žilnih bolnikov in nižjo stopnjo vnetnih dejavnikov. Pomanjkanje vitamina D je povezano z visokim krvnim tlakom, holesterolom, hiperlipidemijo, miokardnim infarktom ter srčnim popuščanjem. Zadostna oskrba z vitaminom D je ključnega pomena tudi pri zdravljenju s statini (enim najpogosteje predpisanim zdravilom proti visokemu holesterolu), ki še dodatno oslabi mišično moč ter funkcijo srčne mišice. 

    Nevrološke motnje in depresija:
    Vitamin D prehaja tudi v možgane, kjer se veže na svoje receptorje (VDR) v jedru živčnih celic. Ta vezava sproži več vrst zaščitnih mehanizmov proti degenerativnim procesom v možganih, kar je v tesni povezavi s številnimi nevrološkimi motnjami kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, shizofrenija, možganska kap, epilepsija, depresija in druge kognitivne motnje.

    Mehanizmi delovanja in klinična vloga vitamina D so vsekakor še mnogo širši. Zavedati pa se moramo, da bi pri večini populacije pri testiranju serumskih vrednosti kalcidiola (25(OH)D), bile vrednosti nezadostne, to je pod 30 ng/mL. Temu primerno mnogi strokovnjaki za doseganje optimalne preskrbljenosti, priporočajo dodajanje vitamina D3 v odmerkih 2000 do 4000 IE na dan. Seveda so pri ciljnem zdravljenju ob določenih boleznih priporočljivi tudi višji odmerki, vendar le pod nadzorom strokovnjaka. Ker je terapevtsko okno vitamina D zelo široko, ni nevarnosti predoziranja.

    Pripravila: Sendi Lešnjak, mag. inž. prehrane

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • vitamina D
  • vitamina D
  • http://hisa-zdravja.si/...
  • http://hisa-zdravja.si/...
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Ekskluzivno in intervjuji

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Tveganje-Zdravje-Pomanjkanje-Vitamin-D

    No trackback comments for this entry.

    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2017 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,21 seconds