Pretresljivo je dejstvo, da vitamina D primanjkuje že veè kot polovici zdravega prebivalstva in to pri veèini sploh ni diagnosticirano. Zelo prizadene kakovost življenja, odraža se lahko v utrujenosti, mišièni oslabelosti, depresivnih stanjih, pri hudih pomanjkanjih pa je že poveèano tveganje za pojav raka, avtoimunskih in drugih bolezni. Ni torej nenavadno, da je v zadnjem desetletju naraslo tudi število znanstvenih raziskav v povezavi z vlogo vitamina D v številnih kliniènih stanjih.
Za nas je pomemben predvsem vitamin D3 (holekalciferol), ki ga sicer najdemo v živilih živalskega izvora, veèji del (kar 90 %) pa izvira iz endogene sinteze v koži pod vplivom UVB žarkov. Ta se v jetrnih celicah pretvori v prehormon kalcidiol, 25(OH)D3, ki je glavna oblika vitamina D v krvnem obtoku in obenem kazalnik »preskrbljenosti« z vitaminom D.Optimalna vrednost 25(OH)D3 v krvi je 40-70 ng/ml.
Ta metabolit se nato v ledvicah pretvori v svojo aktivno obliko, to je steroidni hormon D oz. kalcitriol, ki vzdržuje nivo serumskega kalcija na optimalnih vrednostih. Kljuèen je za regulacijo presnove kalcija in fosforja ter normalno mineralizacijo kosti in zob. Vsekakor pa je to zelo ozka definicija vloge tega pomembnega vitamina sonca, ki regulira veè kot 1000 genov, pospešuje diferenciacijo in zorenje celic, vzdržuje normalno funkcijo imunskega sistema ter poveèuje izloèanje inzulina.
Sinteza vitamina D3 v koži je odvisna od pigmentacije kože, zemljepisne širine, ure izpostavljenosti, letnega èasa in starosti. Pri nas (v zmernem podnebnem pasu) je problematièno, da vitamin D uèinkovito nastaja v koži le v èasu med marcem in oktobrom in še to le med 10. in 16. uro, èe ne uporabljamo zašèitnega faktorja. V hrani (z izjemo mastnih severnomorskih rib) vitamina D praktièno ni, do pomanjkanja pa lahko pride tudi zaradi bolezni, starosti ali jemanja doloèenih zdravil.
Pomanjkanje vitamina D je poleg klasiènih bolezni kot so rahitis in osteomalacija, v tesni povezavi s številnimi kliniènimi stanji: Avtoimunske bolezni: Visoka raven vitamina D zavira avtoimunske procese in nastanek avtoimunskih bolezni kot so sladkorna bolezen tipa 1, multipla skleroza, revmatoidni artritis, Crohnova bolezen in luskavica. Zadostna oskrba z vitaminom D okrepi imunski odziv, zmanjša stopnjo infekcij, prav tako je standarden del terapije pri luskavici.
Rak: Receptorji za vitamin D se nahajajo v številnih zdravih, pa tudi malignih celicah. Znano je, da vitamin D spodbuja celièno diferenciacijo, zavira èezmerno rast celic in v doloèenih okolišèinah povzroèa tudi njihovo smrt. Pojavnost razliènih malignomov v populaciji je v obratnem sorazmerju z izpostavljenostjo sonènim žarkom in kolièino vitamina D v prehrani. Pomanjkanje vitamina D je tako dejavnik tveganja za nastanek razliènih vrst raka (debelega èrevesa, trebušne slinavke, dojke, prostate). Na Nemškem inštitutu za raziskovanje raka so ugotovili, da lahko višji odmerki vitamina D, zmanjšajo tveganje za razvoj kolorektalnega raka za 60 %. Podobni so bili tudi izsledki doloèenih raziskav za raka dojke in prostate. Pomanjkanje vitamina D je pravzaprav lahko vzrok za veè tisoè prezgodnjih smrti zaradi raka vsako leto.
Sladkorna bolezen tipa 1 in 2: Klinièna raziskava objavljena v znanstveni reviji The Lancet je pokazala, da jedodajanje 2000 IE vitamina D3 v prvem letu starosti, pri otrocih zmanjšala tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 1 za kar 88 %. Pomanjkanje vitamina D je prav tako lahko dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, vzrok za poslabšanje same bolezni, vpliva pa tudi na zmanjšano sintezo inzulina ter inzulinsko rezistenco.
Sindrom razdražljivega èrevesja (SRÈ): receptorji za vitamin D (VDR) so izraženi tudi v èrevesni sluznici, zato imajo pomembno vlogo pri regulaciji njene funkcije in vnetnih stanj, posledièno pa vplivajo tudi na simptomatiko SRÈ. Raziskave so pokazale, da so bolniki s SRÈ, po 12 tednih dopolnjevanja prehrane z vitaminom D, dosegli ustrezno serumsko raven vitamina D, posledièno pa se je izboljšala tudi simptomatika bolezni za od 22,3 do 92,3 %.
Chronova bolezen: Raziskava na 27-ih posameznikih s Chronovo boleznijo (Dublinska bolnišnica, St. James's Hospital), je pokazala, da je 3-meseèno uživanje 2000 IE vitamina D3 na dan, pri bolnikih zmanjšalo simptome bolezni kot so vnetja in prepustnost èrevesja, prav tako se jim je izboljšala kakovost življenja. Debelost: Dodajanje vitamina D in kalcija je imelo koristne uèinke pri izgubi telesne teže in lipidnem ter lipoproteinskem profilu pri ženskah s prekomerno telesno težo ob nizkem dnevnem vnosu kalcija, kar ima lahko obenem pozitiven vpliv tudi na zmanjšanje dejavnikov tveganja za srèno-žilne bolezni.
Srèno-žilne bolezni: Visoke koncentracije vitamina D povezujejo z nižjo stopnjo umrljivosti srèno-žilnih bolnikov in nižjo stopnjo vnetnih dejavnikov. Pomanjkanje vitamina D je povezano z visokim krvnim tlakom, holesterolom, hiperlipidemijo, miokardnim infarktom ter srènim popušèanjem. Zadostna oskrba z vitaminom D je kljuènega pomena tudi pri zdravljenju s statini (enim najpogosteje predpisanim zdravilom proti visokemu holesterolu), ki Å¡e dodatno oslabi miÅ¡ièno moè ter funkcijo srène miÅ¡ice.Â
Nevrološke motnje in depresija: Vitamin D prehaja tudi v možgane, kjer se veže na svoje receptorje (VDR) v jedru živènih celic. Ta vezava sproži veè vrst zašèitnih mehanizmov proti degenerativnim procesom v možganih, kar je v tesni povezavi s številnimi nevrološkimi motnjami kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, shizofrenija, možganska kap, epilepsija, depresija in druge kognitivne motnje.
Mehanizmi delovanja in klinièna vloga vitamina D so vsekakor še mnogo širši. Zavedati pa se moramo, da bi pri veèini populacije pri testiranju serumskih vrednosti kalcidiola (25(OH)D), bile vrednosti nezadostne, to je pod 30 ng/mL. Temu primerno mnogi strokovnjaki za doseganje optimalne preskrbljenosti, priporoèajo dodajanje vitamina D3 v odmerkih 2000 do 4000 IE na dan. Seveda so pri ciljnem zdravljenju ob doloèenih boleznih priporoèljivi tudi višji odmerki, vendar le pod nadzorom strokovnjaka. Ker je terapevtsko okno vitamina D zelo široko, ni nevarnosti predoziranja.
Pretresljivo je dejstvo, da vitamina D primanjkuje že veè kot polovici zdravega prebivalstva in to pri veèini sploh ni diagnosticirano. Zelo prizadene kakovost življenja, odraža se lahko v utrujenosti, mišièni oslabelosti, depresivnih stanjih, pri hudih pomanjkanjih pa je že poveèano tveganje za pojav raka, avtoimunskih in drugih bolezni. Ni torej nenavadno, da je v zadnjem desetletju naraslo tudi število znanstvenih raziskav v povezavi z vlogo vitamina D v številnih kliniènih stanjih.
Avtoimunske bolezni: Visoka raven vitamina D zavira avtoimunske procese in nastanek avtoimunskih bolezni kot so sladkorna bolezen tipa 1, multipla skleroza, revmatoidni artritis, Crohnova bolezen in luskavica. Zadostna oskrba z vitaminom D okrepi imunski odziv, zmanjša stopnjo infekcij, prav tako je standarden del terapije pri luskavici. 
Debelost: Dodajanje vitamina D in kalcija je imelo koristne uèinke pri izgubi telesne teže in lipidnem ter lipoproteinskem profilu pri ženskah s prekomerno telesno težo ob nizkem dnevnem vnosu kalcija, kar ima lahko obenem pozitiven vpliv tudi na zmanjšanje dejavnikov tveganja za srèno-žilne bolezni.
