Zaskrbljujoče pomanjkanje vitamina D

Pretresljivo je dejstvo, da vitamina D primanjkuje že več kot polovici zdravega prebivalstva in to pri večini sploh ni diagnosticirano. Zelo prizadene kakovost življenja, odraža se lahko v utrujenosti, mišični oslabelosti, depresivnih stanjih, pri hudih pomanjkanjih pa je že povečano tveganje za pojav raka, avtoimunskih in drugih bolezni. Ni torej nenavadno, da je v zadnjem desetletju naraslo tudi število znanstvenih raziskav v povezavi z vlogo vitamina D v številnih kliničnih stanjih.

Za nas je pomemben predvsem vitamin D3 (holekalciferol), ki ga sicer najdemo v živilih živalskega izvora, večji del (kar 90 %) pa izvira iz endogene sinteze v koži pod vplivom UVB žarkov. Ta se v jetrnih celicah pretvori v prehormon kalcidiol, 25(OH)D3, ki je glavna oblika vitamina D v krvnem obtoku in obenem kazalnik »preskrbljenosti« z vitaminom D. Optimalna vrednost 25(OH)D3 v krvi je 40-70 ng/ml.

Ta metabolit se nato v ledvicah pretvori v svojo aktivno obliko, to je steroidni hormon D oz. kalcitriol, ki vzdržuje nivo serumskega kalcija na optimalnih vrednostih. Ključen je za regulacijo presnove kalcija in fosforja ter normalno mineralizacijo kosti in zob. Vsekakor pa je to zelo ozka definicija vloge tega pomembnega vitamina sonca, ki regulira več kot 1000 genov, pospešuje diferenciacijo in zorenje celic, vzdržuje normalno funkcijo imunskega sistema ter povečuje izločanje inzulina.

Sinteza vitamina D3 v koži je odvisna od pigmentacije kože, zemljepisne širine, ure izpostavljenosti, letnega časa in starosti. Pri nas (v zmernem podnebnem pasu) je problematično, da  vitamin D učinkovito nastaja v koži le v času med marcem in oktobrom in še to le med 10. in 16. uro, če ne uporabljamo zaščitnega faktorja. V hrani (z izjemo mastnih severnomorskih rib) vitamina D praktično ni, do pomanjkanja pa lahko pride tudi zaradi bolezni, starosti ali jemanja določenih zdravil.

Pomanjkanje vitamina D je poleg klasičnih bolezni kot so rahitis in osteomalacija, v tesni povezavi s številnimi kliničnimi stanji: 

Avtoimunske bolezni: Visoka raven vitamina D zavira avtoimunske procese in nastanek avtoimunskih bolezni kot so sladkorna bolezen tipa 1, multipla skleroza, revmatoidni artritis, Crohnova bolezen in luskavica. Zadostna oskrba z vitaminom D okrepi imunski odziv, zmanjša stopnjo infekcij, prav tako je standarden del terapije pri luskavici.

Rak: Receptorji za vitamin D se nahajajo v številnih zdravih, pa tudi malignih celicah. Znano je, da vitamin D spodbuja celično diferenciacijo, zavira čezmerno rast celic in v določenih okoliščinah povzroča tudi njihovo smrt. Pojavnost različnih malignomov v populaciji je v obratnem sorazmerju z izpostavljenostjo sončnim žarkom in količino vitamina D v prehrani. Pomanjkanje vitamina D je tako dejavnik tveganja za nastanek različnih vrst raka (debelega črevesa, trebušne slinavke, dojke, prostate). Na Nemškem inštitutu za raziskovanje raka so ugotovili, da lahko višji odmerki vitamina D, zmanjšajo tveganje za razvoj kolorektalnega raka za  60 %. Podobni so bili tudi izsledki določenih raziskav za raka dojke in prostate. Pomanjkanje vitamina D je pravzaprav lahko vzrok za več tisoč prezgodnjih smrti zaradi raka vsako leto.

Sladkorna bolezen tipa 1 in 2: Klinična raziskava objavljena v znanstveni reviji The Lancet je pokazala, da je dodajanje 2000 IE vitamina D3 v prvem letu starosti, pri otrocih zmanjšala tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 1 za kar 88 %. Pomanjkanje vitamina D je prav tako lahko dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, vzrok za poslabšanje same bolezni, vpliva pa tudi na zmanjšano sintezo inzulina ter inzulinsko rezistenco.

Sindrom razdražljivega črevesja (SRČ): receptorji za vitamin D (VDR) so izraženi tudi v črevesni sluznici, zato imajo pomembno vlogo pri regulaciji njene funkcije in vnetnih stanj, posledično pa vplivajo tudi na simptomatiko SRČ. Raziskave so pokazale, da so bolniki s SRČ, po 12 tednih dopolnjevanja prehrane z vitaminom D, dosegli ustrezno serumsko raven vitamina D, posledično pa se je izboljšala tudi simptomatika bolezni za od 22,3 do 92,3 %.

Chronova bolezen: Raziskava na 27-ih posameznikih s Chronovo boleznijo (Dublinska bolnišnica, St. James's Hospital), je pokazala, da je 3-mesečno uživanje 2000 IE vitamina D3 na dan, pri bolnikih zmanjšalo simptome bolezni kot so vnetja in prepustnost črevesja, prav tako se jim je izboljšala kakovost življenja.

Debelost: Dodajanje vitamina D in kalcija je imelo koristne učinke pri izgubi telesne teže in lipidnem ter lipoproteinskem profilu pri ženskah s prekomerno telesno težo ob nizkem dnevnem vnosu kalcija, kar ima lahko obenem pozitiven vpliv tudi na zmanjšanje dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni.

Srčno-žilne bolezni: Visoke koncentracije vitamina D povezujejo z nižjo stopnjo umrljivosti srčno-žilnih bolnikov in nižjo stopnjo vnetnih dejavnikov. Pomanjkanje vitamina D je povezano z visokim krvnim tlakom, holesterolom, hiperlipidemijo, miokardnim infarktom ter srčnim popuščanjem. Zadostna oskrba z vitaminom D je ključnega pomena tudi pri zdravljenju s statini (enim najpogosteje predpisanim zdravilom proti visokemu holesterolu), ki še dodatno oslabi mišično moč ter funkcijo srčne mišice. 

Nevrološke motnje in depresija: Vitamin D prehaja tudi v možgane, kjer se veže na svoje receptorje (VDR) v jedru živčnih celic. Ta vezava sproži več vrst zaščitnih mehanizmov proti degenerativnim procesom v možganih, kar je v tesni povezavi s številnimi nevrološkimi motnjami kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, shizofrenija, možganska kap, epilepsija, depresija in druge kognitivne motnje.

Mehanizmi delovanja in klinična vloga vitamina D so vsekakor še mnogo širši. Zavedati pa se moramo, da bi pri večini populacije pri testiranju serumskih vrednosti kalcidiola (25(OH)D), bile vrednosti nezadostne, to je pod 30 ng/mL. Temu primerno mnogi strokovnjaki za doseganje optimalne preskrbljenosti, priporočajo dodajanje vitamina D3 v odmerkih 2000 do 4000 IE na dan. Seveda so pri ciljnem zdravljenju ob določenih boleznih priporočljivi tudi višji odmerki, vendar le pod nadzorom strokovnjaka. Ker je terapevtsko okno vitamina D zelo široko, ni nevarnosti predoziranja.

Pripravila: Sendi Lešnjak, mag. inž. prehrane