Vse je tiho okrog koče,
vetrič sam se tiho joče,
mlada srna prihiti,
začudi se, nikogar ni.

V mraku žalost me obdaja,
tiho zrem na tvojo pot,
a zaman oko te išče,
videl te ne bo več nihče.

Kakor senca v mesečini
nate moji so spomini,
v tihoti sva se poslovila,
vsak svojo bol,
vsak svojo težo poti sva čutila.

Mara

.