|  Zgodilo se je v neki mirni družini.
Žena je v potovalnem kovčku svojega moža našla ženske spodnjice.
Ko je mož prišel domov, mu je žena pod nos potisnila zahtevek za zakonsko razvezo.
Mož jo je začudeno gledal in želel vprašati kaj je narobe, a se žena ni želela o tem pogovarjati. Rekla je le, da tako mora biti in da ženske spodnjice v njegovem potovalnem kovčku povejo vse.
Kakšne ženske spodnjice, je vprašal mož?
Žena mu s prstom pokaže na potovalni kovček, v katerem so se na vrhu šopirile ženske tangice.
Ampak pojma nimam od kod to v mojem kovčku.
Na različne načine se je mož trudil dokazati kako o ženskih spodnjicah nima pojma in kako svoje žene nikoli ni prevaral, a vse je bilo zaman.
Žena mu je le odbrusila, da še danes odpotuje k svoji mami in, da ga pokliče njen odvetnik.
V dveh mesecih sta bila ločena.
Po treh mesecih se iz potovanja po Indiji, vrne njuna 19 letna hčerka.
Ko je slišala kaj se je zgodilo, se je spomnila kako je svoje ženske tangice vrgla v odprti potovalni kovček, ki je bil pred pralnico z vsem ostalim perilom.
Osupla in pretresena, žena ni mogla doumeti kako je lahko bila tako zaslepljena.
Verjela je tangicam in svojim predstavam, možu pa ne.
Takih in podobnih konstruktov je sposobna slepa vera, ki ne vidi resničnih dejstev le zato, ker o njih ima vnaprejšnje predstave.
Bolj ko je taka vera trdna, bolj je zakoreninjena in bolj je v zablodi.
Odprtost za življenje brez vnaprejšnjih predstav, otežujejo tisočletni vzorci, ki popačijo stvarnost.
Naša tragedija je, da nismo zavestni kako negujemo in krepimo prav te vzorce in predstave namesto da bi se jih vseh po vrsti osvobodili in končno zagledali stvarno življenje.
Raje sledimo lažnim bogovom in vsemu kar sodi zraven.
Bolj ko temu lažnemu sledimo, bolj smo odtujeni od resničnega.
Mirko Katalenič
|
NE ZAMUDITE
Verjamem
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 28. maj 2012 @ 07:46 CEST
pozdrav Mirku.
Miran.
Verjamem
Prispeval/a: budabreztruda dne ponedeljek, 28. maj 2012 @ 10:09 CEST
vidi resničnih dejstev le zato, ker o njih ima vnaprejšnje
predstave".
cel članek je konstrukt.
in kaj potem če sta se ločila?
a se je svet podrl?
Verjamem
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 28. maj 2012 @ 11:42 CEST
"Takih in podobnih konstruktov je sposobna slepa vera, ki ne
vidi resničnih dejstev le zato, ker o njih ima vnaprejšnje
predstave".
cel članek je konstrukt.
in kaj potem če sta se ločila?
a se je svet podrl?
Mirko:
Ne, budabreztruda svet se ni podrl tako kot se svet ni podrl ko je inkvizicija sežigala nedolžne ljudi le zaradi fikcij, ki jih je le ta slepo zagovarjala.
V sled takih fikcij in konstruktov, ki ne ustrezajo dejstvom so trpeli, trpijo in bodo trpeli mnogi.
Svet se ni podrl in se tudi ne bo dragi budabreztruda, a vsaj za mene je moja naloga, da se v tem življenju v celoti osvobodim tovrstnih zmot in zablod.
Namreč pobijamo se med seboj in se bomo dokončno uničili (svet bo kot praviš kljub temu trajal še naprej) zaradi tega ker nismo v stiku z resničnim in stvarnim, temveč prednost dajemo silnim konstruktom in predstavam o tej resničnosti.
Nosilec takih konstruktov je misel.
Le poglej koliko hude krvi je v nekaterih člankih na SP, le zaradi fiktivnih, a povsem neresničnih konstruktov, ki jih posamezniki kar slepo sprejmejo za resnične.
Danes to počnejo Violeti, jutri Merijen…,pojutrišnjem x,y…
Začaran krog obsodb…in ubijanj…se nadaljuje.
Lažje nam je narediti zaključke, obsoditi, in na osnovi tega povzročati toliko gorja.
Ko kdorkoli obsodi kogarkoli, v tem dejanju ni nobenega razumevanja.
Obsojanje je mehanska reakcija, je vzorec, je znak nasilja, a je obsodba žal postala splošno sprejeta kot formula za ločevanje dobrih in čistih na slabe in nečiste, svetle na temne...
Kdo izmed nas je ta, ki lahko sodi?
Čistost in obsojanje namreč ne gresta skupaj.
Meni je spoznanje laži izjemnega pomena, saj le te ne bodo prenehale dokler se delamo kako je vse v najlepšem redu in dokler te laži celo poveličujemo ali se jim klanjamo.
Vzorec obsodb je del teh laži.
Imamo le dve možnosti v življenju, da živimo v lažeh ali v resnici.
Dokler ne prenehajo laži, resnice biti ne more.
Dokler ne uvidiš te razlike, nikoli nisi resnično živel.
P.S.
Kaj lahko naredi uredništvo Pozitivk sprašuje BL?
Kaj lahko kdorkoli naredi namesto nas samih?
Vse kar vidimo, beremo, živimo, smo mi sami.
To skrivati je narobe. To poveličevati je enako narobe.
To obsoditi ni pravilno, saj je obsodba le nadaljevanje začaranega kroga obsodb.
Pomembno je le razumevanje teh vzorcev in to je vse.
Potem lažno in umetno odpade samo od sebe in povsem naravno.
Ne morem spremeniti drugega, sebe pa lahko.
Srečno.
Mirko
Verjamem
Prispeval/a: omensat dne ponedeljek, 28. maj 2012 @ 12:56 CEST
vse drugo je le mnenje."
Verjamem
Prispeval/a: merijen dne ponedeljek, 28. maj 2012 @ 12:58 CEST
Ob zgodbi s tangicami sem s nekako spomnoila na neko šalo.
Torej:
Pride mož domov z velikim, lepim šopkom rož.
žena ga vsa vshičena vpraša: - ali so zame?
Ne, odvrne mož. Tajnica ima rojstni dan ,pa jih bom njej podaril.
A tako??????? zategne žena užaljeno.
'Tajnici rože meni pa...' tist'...., zmeraj samo ...'tist'
(op: vstavi poljubno besedo)
' Kaj je, kaj se spet razburjaš brez veze?!,' se razjezi mož.
'Saj, če ti ni kaj prav, je lahko tudi obratno!'
Lp
Verjamem
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 28. maj 2012 @ 14:51 CEST
"Nič ne obstaja rezen atomov in praznega prostora;
vse drugo je le mnenje."
Mirko:
Ko je živa svoboda od vsega znanega, je »doživljanje« vsega kar nas obkroža povsem brez posrednika imenovanega jaz.
Pri tem je »doživljanje« žal neprimeren izraz, saj pomeni časovno komponento, med tem ko tukaj gre za popolnoma brez časovno dejanje za katerega ne najdem nobene ustrezne besede.
Posledično je drevo le drevo kot je bilo prej, le da je sedaj živo, barve so bolj čiste, zvoki so bolj jasni in prisotna je lepota, ki je v drevesu in zunaj njega, ter povsod.
Tako "doživljanje" je samodejno in samo od sebe tukaj, ko odplavajo vse predstave o tej svobodi in lepoti.
Nobena misel ni prisotna, ki bi kalila in prevajala to nedeljivo celoto v svoj svet dualnosti.
Zato je celota lahko točno takšna kot je. Nič več in nič manj od tega.
Ne moreš ji ničesar dodati in ničesar odvzeti.
Prisoten je mir in totalna izpolnjenost in vse je med seboj popolnoma usklajeno.
Z osvoboditvijo je videti kot, da nisi ničesar pridobil, le iluzije so izginile, a tega stanja zaceljenosti in miru, ne moreš zamenjati za nič na svetu.
Lepo pozdravljen omensat.
Mirko
Verjamem
Prispeval/a: Nan dne ponedeljek, 28. maj 2012 @ 15:33 CEST
he,he, prav "odštekana" zgodba :)
...in če po (recimo) dvajsetih letih zakona ne najdemo nobenih "tangic" v moževem potovalnem kovčku, je prepričanje o moževi zvestobi najbrž konstrukt, ki ga je sposobna samo slepa vera...:))
lp
Znanost in tangice
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 28. maj 2012 @ 15:52 CEST
večjemu utrjuje v prepričanju, kako pomembno je uporabljati
najprej in predvsem razum ter seveda znanstvene metode. Če
bi žena, namesto da se je prepustila slepi veri oziroma
čustvom, tudi kot posledica povsem logične zmote, odnesla
tangice v laboratorij , bi tam z njih odvzeli bris in analizirali
DNK, ki bi seveda pokazal, da so tangice hčerkine oziroma od
najbližje »žlahte«. Seveda pa niti znanost ne more zaščititi
človeka pred njegovo lastno neumnostjo - žena, ki bi bila že
vnaprej prepričana, da so tangice v moževem kovčku že kar
»dokaz« za spolni akt, bi ga, če bi ugotovila, da so tangice
hčerkine, nemara obtožila moža celo pedofilije ali
krvoskrunstva.
Znanost in tangice
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 28. maj 2012 @ 20:37 CEST
DNK bi v tem primeru sicer pokazal del te resnice, ne pa celotne.
Torej čeprav točni in eksaktni, znajo včasih znanstveni dokazi biti nezadostni ali celo izjemno zavajajoči, prav zaradi svoje "nezmotljivosti".
Paradoks, a resničen.
Kdo ve koliko nedolžnih ljudi je že bilo obsojenih zaradi takih in drugačnih znanstvenih dokazov?
Želel sem le še enkrat izpostaviti omejenost znanosti, temeljene izključno na materialnem pristopu.
P.S.
Nan,
izhaja da je edina gotovost v življenju, negotovost.
Lep večer vsem.
Mirko
Znanost in tangice
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 28. maj 2012 @ 21:16 CEST
našla tangice, ne v kovčku, ampak v trenutku, ko bi jih mož
ravno slačil z druge ženske. Pa še v tem primeru bi se lahko
mož izgovoril, da »to ni to, kar se zdi, da je« oziroma »da je
drugi ženski samo pomagal, ker ga je obupana prosila, naj
preveri, če je materino znamenje pod njenim podpkom
malignega izvora.« In najdejo se ženske, ki bi to verjele –
nemara iz čiste zaljubljenosti ali če hočeš ljubezni, ki je že od
nekdaj veljala za najbolj »celostni dokaz«.
In da, drži – mnogo ljudi je bilo obsojenih zaradi takšnih in
drugačnih znanstvenih dokazov, toda neprimerno več jih je
bilo obsojenih po krivici, ker še niso obstajala znanstvene
metode, s pomočjo katerih bi mogli dokazovati njihovo
nedolžnost.
Tisto, čemur ti praviš celostni dokaz, Mirko, je samo fikcija,
ki se je porodila v tvoji glavi kot »globoko spoznanje«, kot
»preblisk zavesti nečesa višjega«…v tem nisi popolnoma nič
drugačen od tistih, ki so nenadoma videli svetlobo, slišali
glas, in potem spoznali »Jezusa« ali kakega drugega
imaginarnega prijatelja.
p.s.:
Znanost ne operira s pojmi kot so resnica, gotovost ali vera,
ampak za določanje verjetnosti uporablja statistične metode.
Znanost ni nekaj celostnega.
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 28. maj 2012 @ 22:39 CEST
Tisto, čemur ti praviš celostni dokaz, Mirko, je samo fikcija,
ki se je porodila v tvoji glavi kot »globoko spoznanje«, kot
»preblisk zavesti nečesa višjega«…v tem nisi popolnoma nič
drugačen od tistih, ki so nenadoma videli svetlobo, slišali
glas, in potem spoznali »Jezusa« ali kakega drugega
imaginarnega prijatelja.
Mirko:
Marko najbrž si spregledal, ampak nikjer nisem omenjal nobenega »celostnega dokaza«, temveč celostne resnice.
V primeru naše zgodbe, taka resnica seveda obstaja in je le ena sama.
To da je ni mogoče dokazati še ne pomeni, da je ta resnica nekakšna fikcija, mar ne?
Nadalje, v mojem izrazoslovju nikoli ne uporabljam nekakšen pojem o »višji zavesti«, saj zavesti ne delim na višjo in nižjo kot to počnejo mnogi, ki s takimi delitvami le vnašajo zmedo v te reči.
Upam si torej reči, da tvoji zaključki izhajajo iz napačnega razumevanja tega kar pišem.
Želim povedati, da nimam nobenih prividov v zvezi s tem kar pišem, čeprav se to tebi nekako dozdeva.
P.S.
Najbrž si v vsem tem času lahko uvidel, da nisem skregan z znanostjo, le zato ker ji ne dajem vsemogočnega pomena.
S pomočjo te znanosti sedaj komunicirava.
Sama po sebi je koristna in potrebna, a kadar se trdno oklepa same sebe, postane ovira do nečesa novega, oziroma tistega kar jo presega.
V tej točki postane podobna slepi veri.
Želim ti mirno noč.
Mirko
Celovito nakladanje o celosti
Prispeval/a: MC dne torek, 29. maj 2012 @ 00:42 CEST
Drži.
>> Marko najbrž si spregledal, ampak nikjer nisem omenjal
>> nobenega »celostnega dokaza«, temveč celostne resnice.
Še slabše. Obstajajo namreč celostni dokazi za »parcialne
resnice«, resno razpredanje o »celostni resnici« pa je mogoče
samo v oblastni popolnega ignorance ali samovšečnosti,
značilne za guruje, vrače, mesije in podobne norce.
>> V primeru naše zgodbe, taka resnica seveda
>> obstaja in je le ena sama.
Zgodba je izmišljena. Takšna je tudi resnica v zgodbi.
Izmišljena resnica.
>> To da je ni mogoče dokazati še ne pomeni,
>> da je ta resnica nekakšna fikcija, mar ne?
Mogoče je prav v tem težava. Dokazati ni mogoče niti obstoj
čajnika, ki kroži okoli Jupitra.
Na sploh imaš težave z argumentacijo. Če nečesa ne vemo ali
ne moremo dokazati, to še ne pomeni, da kar drži karkoli si
kdo izmisli o tisti stvari.
>> Nadalje, v mojem izrazoslovju nikoli ne uporabljam
>> nekakšen pojem o »višji zavesti«, saj zavesti ne delim
>> na višjo in nižjo kot to počnejo mnogi, ki s takimi
>> delitvami le vnašajo zmedo v te reči.
Uporaba kakršnegakoli izraza povzroča zmedo, če ga ljudje
razumejo drugače oziroma ga sploh ne razumejo.
>> Upam si torej reči, da tvoji zaključki izhajajo iz
>> napačnega razumevanja tega kar pišem.
Se lahko tudi strinjam. Kar seveda ne pomeni, da je to kar
pišeš, smiselno.
>> Želim povedati, da nimam nobenih prividov v zvezi
>> s tem kar pišem, čeprav se to tebi nekako dozdeva.
Ja, te razumem. Saj tudi noben vernik še ni priznal, da je
Jezus privid.
>> P.S.
>> Najbrž si v vsem tem času lahko uvidel,
>> da nisem skregan z znanostjo, le zato ker ji
>> ne dajem vsemogočnega pomena.
Skregan nisi z znanostjo, ampak z logiko, kar je pravzaprav
še veliko slabše.
>> S pomočjo te znanosti sedaj komunicirava.
Lepo, da si opazil. (Zahvaljujoč homoseksualcu in ateistu.)
wikipedia.org/wiki/Alan_Turing
>> Sama po sebi je koristna in potrebna,
>> a kadar se trdno oklepa same sebe, postane
>> ovira do nečesa novega, oziroma tistega kar
>> jo presega.
Tisto, kar znanost po tvoje »presega«, pač ni znanost.
>> V tej točki postane podobna slepi veri.
Mi lahko razložiš razliko med slepo vero in neslepo vero?
>> Želim ti mirno noč.
Bo mirna tudi brez tvojih osladnih želja, samo še leči moram
in prešteti nekaj ovčk ;)
Nakladanje ne more biti celovito.
Prispeval/a: panefin001 dne torek, 29. maj 2012 @ 13:45 CEST
Obstajajo namreč celostni dokazi za »parcialne
resnice«, resno razpredanje o »celostni resnici« pa je mogoče
samo v oblastni popolnega ignorance ali samovšečnosti,
značilne za guruje, vrače, mesije in podobne norce.
Mirko:
Vsa znanstvena resnica je parcialna, saj je le parcialno izmerljivo in povezano s tem tudi dokazljivo. Zato pa ponavljam, da je vsa znanost omejena zgolj na materialno in nikakor ni merodajna za podajanje celotne slike sveta in življenja nasploh.
Razpredanje o »celostni resnici« je neplodno kot praviš in s tem nimam težav. Zmeraj sem se skušal ogniti vsem opisom in razlagam o celoti prav zato ker je to neresno in nemogoče dejanje.
Zato pa spoznanje o omejenem ni tako težavno in nemogoče.
Prav spoznanje o lastni omejenosti rodi novo zavest, ki ni omejena. Spoznati to zgolj intelektualno ni dovolj.
Marko (MC):
Zgodba je izmišljena. Takšna je tudi resnica v zgodbi.
Izmišljena resnica.
Mirko:
Ta izmišljena zgodba je lahko zlahka povsem življenjska in v takem primeru se znajdemo pred uganko kako priti do resnice.
To je primer ko odpove tudi znanost.
Marko (MC):
Na sploh imaš težave z argumentacijo. Če nečesa ne vemo ali
ne moremo dokazati, to še ne pomeni, da kar drži karkoli si
kdo izmisli o tisti stvari.
Mirko:
Točno tako Marko. Toda prav tako ne moremo kar reči, da tega česar ne moremo dokazati ni, kot poskušaš vztrajno dokazati ti. Torej z argumentacijo imava težave oba.
Marko (MC):
>> Upam si torej reči, da tvoji zaključki izhajajo iz
>> napačnega razumevanja tega kar pišem.
Se lahko tudi strinjam. Kar seveda ne pomeni, da je to kar
pišeš, smiselno.
Mirko:
Iz istega razloga ni mogoče reči, da je to kar pišem nesmiselno.
Marko (MC):
>> Želim povedati, da nimam nobenih prividov v zvezi
>> s tem kar pišem, čeprav se to tebi nekako dozdeva.
Ja, te razumem. Saj tudi noben vernik še ni priznal, da je
Jezus privid.
Mirko:
Nisem ne vernik, ne ateist. Ko so dejstva živa ti ni potrebno biti ne eno ne drugo.
Ravno obratno. Dokler si vernik ali ateist si od resničnega izoliran in o tem resničnem imaš lahko le predstave take ali drugačne.
Ko si eno z resničnim vse to odpade.
Marko (MC):
Skregan nisi z znanostjo, ampak z logiko, kar je pravzaprav
še veliko slabše.
Mirko:
Še dobro, da je v razvoju znanosti bilo veliko nelogičnega, sicer bi le ta ostala na svojem prvem koraku in se ne bi sploh razvijala.
Marko (MC):
>> S pomočjo te znanosti sedaj komunicirava.
Lepo, da si opazil. (Zahvaljujoč homoseksualcu in ateistu.)
Mirko:
In zahvaljujoč tudi heterogenim staršem, brez katerih ne bi bilo homoseksualcev in ateistov, vernikov in vseh nas…
Marko (MC):
Tisto, kar znanost po tvoje »presega«, pač ni znanost.
Mirko:
Še dobro, da je tako.
Marko (MC):
Mi lahko razložiš razliko med slepo vero in neslepo vero?
Mirko:
Ni razlike. Le poudariti sem želel lastnost vere.
Marko (MC):
>> Želim ti mirno noč.
Bo mirna tudi brez tvojih osladnih želja, samo še leči moram
in prešteti nekaj ovčk ;)
Mirko:
Ko sem ti pošiljal sporočilo za lahko noč pri meni še ni bilo osladno.
Zgleda, da ga je nekdo na poti posladkal.
Za konec še eno vprašanje za tebe Marko.
Je za tebe ljubezen nekaj stvarnega ali je le fikcija?
Srečno.
Mirko
Resnica, ki želi postati celovita, se lahko sprevrže samo v neumnost
Prispeval/a: MC dne torek, 29. maj 2012 @ 21:21 CEST
>> Vsa znanstvena resnica je parcialna, saj je
>> le parcialno izmerljivo in povezano s tem tudi dokazljivo.
>> Zato pa ponavljam, da je vsa znanost omejena zgolj na
>> materialno in nikakor ni merodajna za podajanje
>> celotne slike sveta in življenja nasploh.
Ne obstaja nič takega kot je znanstvena resnica. Obstajajo
kvečjemu verske resnice, med katere sodi tudi tvoja resnica o
resnici.
>> Razpredanje o »celostni resnici« je neplodno kot
>> praviš in s tem nimam težav. Zmeraj sem se skušal ogniti
>> vsem opisom in razlagam o celoti prav zato
>> ker je to neresno in nemogoče dejanje.
Neumno je, da se postavljaš z nečem, kar je samoumevno.
Nihče ne razlaga in opisuje stvari v celoti. Opisi so vedno
parcialni. (Razen nemara kake bedastoče iz Biblije, kjer se
nekdo hvali s tem, da je alfa in omega.)
>> Zato pa spoznanje o omejenem ni tako težavno in
nemogoče.
>> Prav spoznanje o lastni omejenosti rodi novo zavest,
>> ki ni omejena.
Bedarija vredna Sokratovega »Vem samo to, da nič ne vem«,
predelana v še hujši oksimoron, ki pravi: "Nič ne vem, zato
vem vse!"
Že spet se postavljaš z nečem, kar je samoumevno. Le kdo,
razen popolnih psihopatov (ki se imajo za bogove), se ne
zaveda svoje omejenosti. Ali ni dovolj, da pogledaš v vesolje
in razmisliš o dimenzijah našega osončja, ki je manj kot
zrnce peska v naši galaksiji, ki je manj kot zrnce peska v
vesolju?!
>> Spoznati to zgolj intelektualno ni dovolj.
No ja, druga možnost je, da se ti prikaže Devica Marija ali
Elija na goreči kočiji ali intuitivno začutiš, da te mož vara.
>> Ta izmišljena zgodba je lahko zlahka
>> povsem življenjska in v takem primeru se
>> znajdemo pred uganko kako priti do resnice.
>> To je primer ko odpove tudi znanost.
Ja, ko se vmešajo tangice in druga ženska, potem znanost
popolnoma odpove...in potem pomaga numerologija(na
osnovi številke tangic), šloganje (iz usedline na tangicah) ali
globoka meditacija (s tangicami na glavi).
>> Točno tako Marko. Toda prav tako ne moremo kar
>> reči, da tega česar ne moremo dokazati ni, kot poskušaš
>> vztrajno dokazati ti. Torej z argumentacijo imava težave
oba.
Ne tako dolgo nazaj si kritiziral članek, ki je govoril o
»Aretacije, oznanitve in razodetja v zvezi z vspostavljanjem
novega sistema svetlobe na Zemlji«. Zelo kategorično si
zapisal, da »Nikakršnih marsovcev ni in bitij iz vesolja, ki bi
nas rešila iz lastnih zablod in iluzij katerih smo sužnji.« Zelo
se strinjam s tabo, ampak vseeno – kako to veš? Od kje ti
gotovost, da Marsovci ne obstajajo? Neobstoja Marsovcev ne
moremo zanesljivo dokazati – ali to ne pomeni, da morda
vendarle obstajajo??!! Ne gre za napačno ali pravilno
argumentacijo, ampak za preprost princip: IZREDNE TRDITVE
ZAHTEVAJO IZREDNE DOKAZE!
>> Marko (MC):
>> Se lahko tudi strinjam. Kar seveda ne pomeni,
>> da je to kar pišeš, smiselno.
>>Mirko:
>> Iz istega razloga ni mogoče reči,
>> da je to kar pišem nesmiselno.
Iz tega naslova res ne. Je pa dovolj drugih naslovov;)
>> Nisem ne vernik, ne ateist.
>> Ko so dejstva živa ti ni potrebno
>> biti ne eno ne drugo.
>> Ravno obratno. Dokler si vernik ali ateist si od
>> resničnega izoliran in o tem resničnem imaš
>> lahko le predstave take ali drugačne.
Mirko, mislim, da sploh ne razumeš, kaj pomeni beseda
ateist. Sicer je ne bi postavljal v opozicijo z besedo vernik.
Mislim, da je ateizem povsem združljiv z vero in Mirko, ti si
živ dokaz – ne samo da nisi niti ateist niti vernik, ampak si
ateist IN vernik hkrati. Ne verjameš v obstoj boga oziroma
bogov (v te smislu si ateist), fanatično pa verjameš v svojo
resnico.
>> Ko si eno z resničnim vse to odpade.
In ti si domišljaš, da si eno z resničnim???!!! Kaj nisem rekel,
da si vernik!
>> Še dobro, da je v razvoju znanosti bilo veliko
nelogičnega,
>>sicer bi le ta ostala na svojem prvem koraku in
>> se ne bi sploh razvijala.
Očitno ne ločiš med logičnimi zmotami in zmotami. Ljudje
lahko razmišljajo logično povsem pravilno, pa pridejo do
napačnih zaključkov na osnovi napačne podmene. In obratno.
Nekako imam občutek, da zamenjuješ nasprotovanje
splošnemu prepričanju z nelogičnostjo.
>> In zahvaljujoč tudi heterogenim staršem, brez katerih
>> ne bi bilo homoseksualcev in ateistov, vernikov in vseh
nas…
Ne vem kakšni so heterogeni starši, verjetno si imel v mislih
heteroseksualne starše. Seveda ti je spet odpovedala logika,
saj imajo otroke (so starši) lahko tudi homoseksualno
usmerjeni moški in ženske, kar sploh ni tako zelo poredko.
Alana Turinga sem omenil zato, ker njegov primer kaže, kako
se lahko s predsodki napolnjena družba, med
kakršne spada tudi (tvoj) predsodek, da je homoseksulnost
nenaravna oziroma, da gre za bolezen, loti posameznika in ga
podvrže brutalnemu prisilnemu zdravljenju, zaradi katerega je
Turning nazadnje naredil samomor. In to celo posameznika,
ki je med vojno in po njej več storil za svoj narod, kakor vsi
heteroseksualni mačoti skupaj.
>>Marko (MC):
>>Tisto, kar znanost po tvoje »presega«, pač ni znanost.
>>Mirko:
>>Še dobro, da je tako.
Tudi šarlatani morajo od nečesa živeti ;)
>> Marko (MC):
>> Mi lahko razložiš razliko med slepo vero in neslepo vero?
>>Mirko:
>> Ni razlike. Le poudariti sem želel lastnost vere.
OK. Lahko k vere dodava še vero v obstoj celostne resnice?
>> Za konec še eno vprašanje za tebe Marko.
>> Je za tebe ljubezen nekaj stvarnega ali je le fikcija?
Težko je dati pameten odgovor na neumna vprašanja. Za
začetek bi bilo dobro, če bi definiral, kaj je zate ljubezen. Če
gre za čustvo, potem pač ni fikcija. Je sovraštvo nekaj
stvarnega ali je le fikcija? Je strah nekaj stvarnega ali je
fikcija? Strah je stvaren, niso pa nujno stvarne stvari, ki nas
jih je strah. In enako velja za ljubezen ali sovraštvo. Tudi
ljubimo lahko stvari, ki ne obstajajo. Ljubezen je torej
čustvo in čustva so ojačevalci naših reakcij. Čustva nas
napravijo agilnejše, odzivnejši – čustva nas poganjajo in
ojačajo naše reakcije. Zato jih imamo. Ljubezen je, v tem
smislu, podobno kot sovraštvo, strah, tesnoba, zavist –
produkt biološke evolucije.
Seveda bo večina rekla, da to pač ni ljubezen. Ljubezen je
nekaj duhovnega, ljubezen je nekaj več, je nekaj presežnega.
In vsako nadaljnje razpravljanje bi nas bo pripeljalo do
vprašanja, kaj je prava ljubezen, ker tista ljubezen, ki ni
prava, pač ni ljubezen. Za ljubezen velja podobno kot z
resnico – zlahka si jo je uzurpirati in iz nje napraviti neko
pojmovno entiteto, ki jo, potem ko jo začutiš in meniš da je
»tisto ta pravo«, ne potrebuje več razlag.
Kar zadeva mene, je tisto, kar občutimo kot ljubezen, kemija
in elektrika v naših možganih. Zaradi tega se mi občutek
ljubezni ali zaljubljenosti ne zdita nič manj lepša oziroma
prijetna. V resnici mogoče samo stotinko svojega časa
porabim zato, da o ljubezni razmišljam na tak način. Tako
kot, na primer takrat, ko dvignem stol, ne razmišljam o
zakonu gravitacije in o gravitacijski konstanti, ampak samo
pomislim, kako težak ali lahek je stol.
Ljubimo z možgani, srce pa je črpalka za kri. So pa pesmi
veliko lepše, če pišejo o srcu in ne o možganih. Nekateri
predsodki so tako prekriti s čustveno patino, da jih je
resnično škoda razbijati z materialističnimi objektivnimi
dejstvi.
O željah
Prispeval/a: ? dne torek, 29. maj 2012 @ 22:27 CEST
Mirko:
Želim ti mirno noč.
Marko:
Bo mirna tudi brez tvojih osladnih želja, samo še leči moram in prešteti nekaj ovčk ;)
Pa še jaz:
Včasih naletiš na ljudi, ki se jim zdi tvoj način izražanja prijaznosti pretiran in moteč predvsem zato, ker sami v njem iščejo neiskrenost. Kakorkoli se vrti ta svet, še se dogaja, da nekateri posredujejo dobro željo 'kar tako', brez pričakovanja povračila. V primerih, da je reakcija na drugi strani odklonilna, se redkeje odločijo za ponovitev – zato, ker nočejo biti 'nadležni'.
A omemba ovčk je sprožila nasmeh in zato naj ti zaželim, da jutri vstaneš z desno nogo. :)
bi mogoče o slamnikih?
Prispeval/a: Violeta dne torek, 29. maj 2012 @ 23:18 CEST
http://www.zenska.si/files/2012/03/article-0-0c4dc931000005dc-11_634x841_01-660x610.jpg
jpg. to pa je zelo tehten dokaz.
...zanimivo kako od spodnjic pridemo do boga, le kje se vse skriva...
Lahko noč in lepe sanje v spodnjicah ali kakor komu paše, kh...
Resnica, ki želi postati celovita, se lahko sprevrže samo v neumnost. Res je.
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 30. maj 2012 @ 10:01 CEST
Resnica, ki želi postati celovita, se lahko sprevrže samo v neumnost
Mirko:
Se popolnoma strinjam s teboj Marko. Pisal sem o vseh teh zablodah npr. v članku:«Vse poti do trajne sreče so lažne…«
»…Mislimo da bomo na koncu sledenja našli to svobodo, ki je sreča, a svobode ne more biti na koncu, temveč le v začetku.
Torej postajati in želeti je lažni proces, ki mu ne sledim.
Mene je zanimalo le to kar je in nič več od tega.
Marko:
>> Zato pa spoznanje o omejenem ni tako težavno in
nemogoče.
>> Prav spoznanje o lastni omejenosti rodi novo zavest,
>> ki ni omejena.
Že spet se postavljaš z nečem, kar je samoumevno. Le kdo,
razen popolnih psihopatov (ki se imajo za bogove), se ne
zaveda svoje omejenosti.
>> Spoznati to zgolj intelektualno ni dovolj.
No ja, druga možnost je, da se ti prikaže Devica Marija ali
Elija na goreči kočiji ali intuitivno začutiš, da te mož vara.
Mirko:
Marko v kolikor bi se dejansko s celim bitjem, razumom, srcem in dušo zavedal, da si ti omejen bi v samem tem zavedanju bila prisotna celota.
Pa saj smo le delček v celoti. To, da nam ta celota zbeži izven okvirjev nas samih in da je ne zmoremo zaobjeti definirati, opisati…, ne pomeni, da ni resnična.
Ker glede te celote midva nimava usklajenih pogledov, spoznanj, zaznavanj…se toliko vrtiva okrog tega.
Torej ko mnogi »širijo« svojo zavest in ponavljajo za svojimi guruji kako njihov mali jaz lahko postane veliki Jaz, se teh dejstev o omejenosti jaza zagotovo ne zavedajo.
Še enkrat Marko intelektualno se zavedati tega ni noben problem, a to nikakor ni dovolj.
Dokler tega sam ne izkusiš bo vse kar o tem pišem za tebe nekaj utopičnega, mističnega, zlaganega…
Marko:
Ne tako dolgo nazaj si kritiziral članek, ki je govoril o »Aretacije, oznanitve in razodetja v zvezi z vspostavljanjem novega sistema svetlobe na Zemlji«. Zelo kategorično si
zapisal, da »Nikakršnih marsovcev ni in bitij iz vesolja, ki bi nas rešila iz lastnih zablod in iluzij katerih smo sužnji.« Zelo se strinjam s tabo, ampak vseeno – kako to veš?
Mirko:
Ker natančno vidim razliko med iluzijami in resničnim, lahko povsem mirno in z vso gotovostjo izjavljam kar sem izjavil tudi o članku o Aretacijah.
Marko:
Mirko, ti si živ dokaz – ne samo da nisi niti ateist niti vernik, ampak si
ateist IN vernik hkrati. Ne verjameš v obstoj boga oziroma
bogov (v te smislu si ateist), fanatično pa verjameš v svojo
resnico.
Mirko:
Kot prvo fanatizem je vsaj za mene totalni odmik od resničnega. Ko si povezan s tem resničnim ne moreš biti fanatik, saj ne slediš iluzijam in fikcijam.
Marko še zmeraj te bega kaj sem v resnici.
Globoko se zavedam, da je v celoti tako vernik kot ateist, levi in desni, trezen in pijan, ti in jaz…
Ker me ni zanimalo nič manjšega kot ta celota, sem se identifikacij s tem manjšim, parcialnim želel osvoboditi. Pri tem sem moral razvozlati klobčič in vse pasti lažnega procesa osvobajanja.To kar je ostalo je celota.
Marko:
In ti si domišljaš, da si eno z resničnim???!!! Kaj nisem rekel,
da si vernik!
Mirko:
Kaj pa v kolikor si ti domišljaš kako si jaz domišljam?
Marko pa saj vidiš kak odnos imam do vere in tudi do tvojega odnosa do teh vprašanj.
Vse kar je parcialno popači celostno videnje, dojemanje, doživljanje.
Takoj ko si vezan za katerikoli delček, bo med tem delčkom in drugimi delčki obstajala nesoglasja in trenja.
Zakaj bi torej moral še naprej ponavljati zgrešene vzorce vezanosti, ki so nam jih vsilili?
Ta »moj fanatizem« kot ga ti pojmuješ, ni nič drugega kot podajanje tega kar sem spoznal o takih in drugačnih vzorcih.
Zakaj to počnem tako vztrajno?
Dolga leta sem se sam spraševal kaj naj s temi svojimi spoznanji in nisem našel nobenega zakaj.
Zakaj trava raste, zakaj se sonce vrti..zakaj…?
Kdo ve zakaj?
Mogoče tega zakaj sploh ni.
Marko:
>> Za konec še eno vprašanje za tebe Marko.
>> Je za tebe ljubezen nekaj stvarnega ali je le fikcija?
Težko je dati pameten odgovor na neumna vprašanja. Za
začetek bi bilo dobro, če bi definiral, kaj je zate ljubezen.
Mirko:
Definicija nikoli ni ljubezen, tako kot opis dejstva nikoli ni samo dejstvo.
Ukvarjamo se z definicijami, razlagami, znanstvenimi, filozofskimi, verskimi…in zaradi silnih definicij ne vidimo, ne zaznavamo in ne doživljamo stvarnosti.
Enako je z ljubeznijo.
Ko se osvobodiš vseh definicij o ljubezni, potem ljubezen mogoče sama od sebe je.
Ne moreš narediti prav ničesar zato, da bi ona bila in ve tem je vse kar (ne) potrebuješ.
Prenehaš z vsemi napačnimi pristopi in pika.
Marko:
Za ljubezen velja podobno kot z resnico – zlahka si jo je uzurpirati in iz nje napraviti neko
pojmovno entiteto, ki jo, potem ko jo začutiš in meniš da je »tisto ta pravo«, ne potrebuje več razlag.
Mirko:
Lepota resnice in lepota ljubezni je, da je ne moreš uzurpirati, si je podrediti, jo zapreti v cerkvene ustanove, kipce, rituale, ali ideje, razlage take in drugačne, …
Ko si vse to razčistiš do jasnega, ko si v vse kar ti je omejeni razum serviral kot »tisto pravo« dvomil, dvomil, dvomil in raziskoval…, ter skozi razumevanje in direktno spoznavanje brez posrednikov opustil, je to kar ostane nekaj najbolj presenetljivega in hkrati tako očitnega kot je le lahko.
Ko se ta preprostost resničnosti pojavi, uvidiš da od nje dejansko nikoli nisi bil ločen.
To je hkrati nekaj tako preprostega, a tako neponovljivega in originalnega, da ne potrebuje nobenih razlag in opisov, nobenih definicij, verovanj ali ne…
Temu ne moreš slediti, ali kupiti od drugega, ne moreš se tega naučiti in to ponavljati…
Vse to je preveč otročje in neresno.
Brez take revolucije zavesti, naša civilizacija nima nobene prihodnosti.
Lepo te pozdravljam.
Mirko
bi mogoče o slamnikih?
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 30. maj 2012 @ 11:59 CEST
Svetovne tangice in odlična ponazoritev članka.
Dodal bi le, da tako kot samo note niso bistvo glasbe, tudi tangice niso celotna poanta članka.
Lep dan Violeta.
Mirko
bi mogoče o slamnikih?
Prispeval/a: Violeta dne sreda, 30. maj 2012 @ 13:19 CEST
<<Dodal bi le, da tako kot samo note niso bistvo glasbe,
tudi tangice niso celotna poanta članka.>>
...ah, nisem razumela, sem mislila, da tukaj govora o
garderobi. :)
- poanta mojega komentarja tudi ni v bogu ampak v tem
kako hitro lahko z "visoke duhovnosti" pride do "spodnjic"
in obratno, pravzaprav vse skupaj zgleda zelo izenačeno,
kot celota.
Lep dan vsem, naj bo vesel :)