Bolj kot te gledam,
čutim, da bi morala
postaviti svoje težišče vate,
da bi ti pomagala ustvariti
sebe v tebi.
Tako pretanjeno te čutim,
ko me zmoreš uslišati,
sklonjen nad mojim ognjiščem.
Tako jasno vidim tisto liso
svetlobe, ki se prek tebe
vleče na zelena polja
in prek njih v moje srce.
Skupaj bova to razgreto
liso sonca, ki se vleče
nad stoječimi vodami,
dvignila nad visečo vejo
najinega drevesa,
ki me je začelo hraniti
s sadeži najine ljubezni.
In ko sem se ti vsa približala,
sem čutila, da ne morem
pregoreti v tebi,
ker je tvoj ogenj
z drugega planeta,
z drugačnimi plameni in pepelom,
le pričakujem lahko,
da se bom pogrela v tvoji svetlobi,
ki ima okus po moji luči,
primešani tvoji krvi,
ki zapenja moje oblačilo
s svojimi voljnimi rokami
in vstopa v mojo dušo
s tihimi koraki
globoke preizkušene ljubezni.
|