Prišel je spet Miklavžev večer,
ki bo obdaril sosedovo hčer,
nasul tam sinu sladkarij dobrot,
že se pripravlja gre na pot v noč...
Spremstvo pisana je družba,
parkeljni, žvenket verig,
še strah ne le pričakovanje,
da otrokom Sv.Miklavž izpolni sanje.
Morda bo mala Tinka spala,
ko na darilce v sanjah bo čakala,
a Mihec jih kar nagajivo gleda,
po glasu parkeljna spoznal soseda.
Sv.Miklavž resnično pomeni žar,
spomin na čase, nosi v sebi čar,
ko skromno suhih fig, je le delil,
se vsak otrok enako jih je veselil.
A čas kot reka nosi jih v pozabo,
kakor da le te niso več za rabo,
rožiče slastne vzel je že spomin,
še sam potice okusne si želim...
|
Sv.Miklavž
Prispeval/a: Nan dne ponedeljek, 5. december 2011 @ 23:28 CET
Jože, tole si lepo spesnil.
Sv.Miklavž
Prispeval/a: Polona61 dne torek, 6. december 2011 @ 08:35 CET
Sv.Miklavž
Prispeval/a: jože.k dne torek, 6. december 2011 @ 08:44 CET
smo jih zjutraj kot otroci našli, je zdaj tu ta pesmica.Iz otroških
let se spomnim nočnega rožljanja verig, potem kako smo si
mogli zloščiti čevlje, napisati kaj želimo...Darila ki jih je prinašal
so bila skromna, vendar so vedno zadovoljila naša pričakovanja.
Hvala za komentarja !
jože.k