Že v soncu ziblje se pomlad,
ko vedno ti mladost pričara,
na kraj kjer vse brsti, poganja,
v grmovju teloh zacveti
in kukavica spet pomlad oznanja.

Oh stari mlin, zdaj več te ni,
sledove mojih mladih dni obujaš,
spominov sto in sto budiš,
kar meni nekoč, zdaj drugim spet ponujaš.



Kot lepa noč, zdaj vse je proč,
jesen življenja se prebuja,
ker od rojstva do pokoja
res bila je hitra hoja.