V poletje se pomlad spreminja,
po znanih stezah hodim sam,
hrepenenje se v dušo zgrinja,
spomin je vse, kar še imam.

Ko pobožam drobno rožo,
ogenj žge me v dlaneh,
rad bi čutil tvojo kožo
in poslušal zlati smeh.

Sonce greje moja lica,
veter solze mi suši,
v srcu me skeli resnica,
da si šla, da te več ni.