Nisem brezno tvoje besede
in ti nisi sleme mojega razuma.
Nisem obraz tvojega srečanja
in ti nisi obraz mojega slovesa.
Le majhen odmev sem bila
tvojemu kriku, ki ni bilo
niti zbliževanje, niti oddaljevanje.
Nisem niti tvoj molk, niti tvoj glas.
Vidim kako sence padajo v čas
in na mrzli prsti leži obris
neke medle svetlobe,
ki je nekoč hotela biti luč.

Zabredel si predaleč vame.
Jaz sem obložena s težo
in usedlinami svoje ubranosti,
ne da bi vedela kdo si
in zakaj prihajaš meriti svet
s svojim kazalcem sončne ure,
ki ti riše prosti pad
od vzhoda k zatonu.
Igraj se s sončno kroglo,
ki meri tvoj čas.