Na strani www.vecer.com v članku „Komisarka opozarja na problem pri uvozu soje“ evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel pravi, da EU po njenih podatkih na leto iz ZDA in Južne Amerike uvozi 32 milijard ton soje in sojine moke.

Ob tem so razmere na trgu vse bolj skrb zbujajoče. Argentini je 30 odstotkov pridelkov pobrala suša, skladišča v ZDA so vse bolj prazna, vse več soje porabijo Kitajci, ker tamkajšnji prebivalci jedo vse več mesa. Če ministri članic EU ne bodo odločali racionalno, živinorejcem grozijo pomanjkanje soje in sojine moke ter dvig cen.

78% celotne obdelovalne površine na svetu se uporablja za rejo živali

Za proizvodnjo krme, bogate z beljakovinami, moraš gojiti poljščine bogate s proteini. In to zahteva prostor; veliko prostora. Danes zahteva živinoreja 30% celotne zemeljske obdelovalne površine. 78 % celotne kultivirane obdelovalne površine (sem prištevamo tudi različne vrste pašnih površin), se uporablja na različne načine za vzrejo farmskih živali. Od celotne površine, primerne za obdelavo, je 33 % uporabljene za vzrejo živali.

Povečana proizvodnja visoko kakovostnih proteinov zahteva uporabo večjih površin zemlje. To se najpogosteje dogaja na južni polobli. V Braziliji se je med letoma 1965 in 1997 sajenje s proteini bogate soje povečalo za petdeset krat. Danes je delež Brazilije v svetovni proizvodnji soje 26-odstoten in večina se izvaža v Evropo kot krma za živali.

Kljub dejstvu, da deževni gozd pokriva samo 6 odstotkov zemeljskega kopnega, ima izjemno velik pomen za življenje živali in rastlin. Njegova zmožnost uravnavanja ogljikovega dioksida  je, kot smo že poudarili, pomemben dejavnik preprečevanja učinka toplogrednih plinov. Tako celo gojenje pridelkov, namenjenih živalski krmi, sproža podnebne spremembe.

»Mislim, da bi bilo učinkovito uvesti davek na živalsko krmo«, pravi raziskovalka Annika Carlsson-Kanyama. »Cene zrnja  se vzdržujejo na visoki ravni zaradi povpraševanja rejcev živine in povpraševanje se bo predvidoma še povečalo. Če bi bila krma dražja,  bi bila dražja tudi proizvodnja mesa, hkrati pa bi se lahko pocenili rastlinski pridelki, namenjeni človekovi prehrani. Bogati ljudje, ki uživajo veliko mesa, bi bili deležni negativnih učinkov, revni, ki ga uživajo le malo, pa pozitivnih.«

Vir: www.meatclimate.org

Vzpodbudno je, da tudi nekateri najbolj odgovorni politiki spoznavajo uničujoče posledice živinoreje, ki je eden izmed glavnih krivcev za lakoto v tretjem svetu. Poglejmo zakaj: Na določeni površini zemlje, ki služi za krmo živali, z mesom teh živali nahranimo deset ljudi, če bi bila zasejana npr. z grahom, prosom, lečo, ajdo ali ječmenom, namenjeno za hrano ljudi, pa nahranimo sto ljudi. Torej brez mesne produkcije bi človeštvo imelo dovolj hrane tudi brez uporabe pesticidov.

Več kot 50% vsega žita se porabi za krmo živali, tretjina afriškega pridelka arašidov, ki je bogat z beljakovinami, je namenjenega krmi zahodnoevropske živine in perutnine. Za pridelavo 1 kg žita potrebujemo 60 litrov vode za 1 kg mesa pa 2500 do 6000 litrov vode. Izračunano in dokazano je, da bi se dodatno lahko prehranilo 100 milijonov ljudi, če bi se poraba mesa v industrijskih deželah zmanjšala samo za 10 %.

Dejstvo je, da je na svetu okoli milijarda ljudi kronično lačnih, med njimi je kakšna polovica otrok. Več deset tisoč ljudi, med njimi tudi veliko otrok, celo dnevno umre zaradi lakote. Vsak človek, ki postane vegetarijanec, pomaga pri zmanjševanju lakote v svetu.

Vprašanje pa je vsekakor ali je uvajanje dvakov res pravi način za rešitev tega vedno večjega in težje rešljivega problema. 

Stanko Valpatič, predsednik
Združenje za razvoj miroljubnega kmetijstva
Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva
Telefon: 03/5763-303, GSM: 031/499-756
Transakcijski račun: SI56 0600 0097 9190661
Elektronska pošta: info@miroljubno-kmetijstvo-v-razvoju.org
Spletni naslov: www.miroljubno-kmetijstvo-v-razvoju.org