NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.000 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 24-okt
  • Cankarjeve črtice

  • četrtek 25-okt
  • Romanje v Medjugorje z Ratkom Šimetinom

  • petek 26-okt
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 27-okt
  • Stolpova pripovedovalnica

  • nedelja 28-okt
  • 21. Pohod po sledeh soške fronte 2018

  • ponedeljek 29-okt
  • Modro brati in kramljati
  • Terapevtska skupina "Odnos - izziv ali stiska?"

  • torek 30-okt
  • Igralne urice
  • Organiziran prevoz k Ammi v Munchen

  • sreda 31-okt
  • Hellovino čarovniški pohod
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • četrtek 01-nov
  • Modro brati in kramljati

  • petek 02-nov
  • Dobrodelni koncert Za nov gasilski dom NA POMOČ

  • sobota 03-nov
  • Pulz Petka

  • nedelja 04-nov
  • Nogometna tekma: U13: Komen Jadran Železničar

  • ponedeljek 05-nov
  • Modro brati in kramljati
  • Terapevtska skupina "Odnos - izziv ali stiska?"

  • torek 06-nov
  • Ustvarjalnice z Galerijo C.C.U.: Štampiljke

  • sreda 07-nov
  • Plečnik in sveto, prvo vodstvo

  • četrtek 08-nov
  • Modrosti in skrivnosti za ohranjanje mladosti

  • petek 09-nov
  • Dolenjsko martinovanje

  • sobota 10-nov
  • Tekmovanje v hitrostnem reševanju Rubikove kocke

  • nedelja 11-nov
  • Peter Klepec

  • ponedeljek 12-nov
  • Najljubše barve za izbrane okuse JUPOL Trend
  • Modro brati in kramljati

  • torek 13-nov
  • Živeti z vodo - južni rob Ljubljane

  • sreda 14-nov
  • Novo v knjigarni Galerije Fotografije!

  • četrtek 15-nov
  • Pravljice o zmajih z Anjo Štefan

  • petek 16-nov
  • Izmenjevalnica #65 v Humanitarnem centru

  • sobota 17-nov
  • Prekmurje se predstavi

  • nedelja 18-nov
  • Voden ogled MPT za seniorje

  • ponedeljek 19-nov
  • Moška skupina

  • torek 20-nov
  • 34. Slovenski knjižni sejem

  • sreda 21-nov
  • MARIE NDIAYE

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Za zeleni razvojni preboj!   
    petek, 26. oktober 2012 @ 22:30 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Dragi prijatelji,

    »Ne pomnimo časov, ko so bili izzivi tako obsežni, kot tudi ne časov, ko so bili tako zelo večplastni ...«

    Prav v teh dneh Vlada hiti s pripravo Strategije razvoja Slovenije za obdobje 2014–2020. Ta strategija bo po svojem pomenu drugačna od prejšnjih. Ne bo samo še eden od brezzobih papirnatih tigrov – poleg tega, da bo opredelila smer razvoja naše države, bo določila tudi način porabe več milijard evrov iz evropskih skladov. To bodo v prihodnjih letih naša edina sveža razvojna sredstva.

    Od vlade pričakujemo, da bo novo strategijo usmerila v 'zeleni razvojni preboj' in s tem Sloveniji omogočila, da polno izkoristi svoje potenciale in strateške razvojne priložnosti.

    Preberite več o programih zelenega razvojnega preboja, ki omogočajo dolgoročni izhod iz krize in se pridružite pozivu vladi na www.tretjičlen.si/slo/zrp.

    Naša država deluje v skoraj izrednih razmerah. Obstaja resna nevarnost, da vladne odločitve ne bodo usmerjene niti strateško, niti v javnem interesu. Da bodo evropska sredstva namenjena polnjenju proračunske luknje ter izvedbi projektov, ki služijo parcialnim interesom vplivnih lobijev. Tega ne smemo dopustiti – od vlade moramo jasno in glasno zahtevati, da ta sredstva nameni za dolgoročno družbeno koristne razvojne programe.

    Programi zelenega razvojnega preboja so usmerjeni v rešitve in omogočajo izhod iz krize. V teh težkih časih to pozitivno vizijo krvavo potrebujemo. Poziv za zeleni razvojni preboj kaže velik mobilizacijski potencial. Že v dneh priprave poziva ga je podprlo 75 organizacij in podjetij ter številni vplivni posamezniki (oglejte si njihov seznam na strani poziva). Če hočemo, da nas vlada upošteva, moramo to še vsaj podeseteriti.

    Podpišite poziv vladi za vključitev programov zelenega razvojnega preboja v Strategijo razvoja Slovenije 2014–2020 in soustvarite tako močan glas, da ga Vlada ne bo mogla preslišati: www.tretjičlen.si/slo/zrp.

    Priprava Strategije 2014–2020 naj bi se zaključila do konca leta. Če želimo vplivati na njeno vsebino, moramo ukrepati takoj, brez odlašanja.

    Pridružite se pozivu za zeleni razvojni preboj še danes in ga razširite med svoje prijatelje in znance: www.tretjičlen.si/slo/zrp.

    Naši glasovi so naša moč!

    Renata Karba, Tretji člen


    Poziv Vladi Republike Slovenije Za zeleni razvojni preboj!


    2020, ki naj bi jo vlada pripravila do konca tega leta,  bo krovni program za usmerjanje več milijard evrov iz evropskih skladov. To bo v prihodnjih letih edini svež denar za razvoj Slovenije, zato je odgovornost vlade zelo velika. »V času skoraj izrednih razmer obstaja resna nevarnost, da vladne odločitve o porabi teh sredstev ne bodo niti strateške niti v javnem interesu: da bo denar namenjen polnjenju proračunske luknje ter projektom oziroma interesom tistih, ki so pri koritu«, je na današnji novinarski konferenci opozorila direktorica Umanotere Vida Ogorelec. Tega odgovorni državljani ne smemo dopustiti - od vlade moramo jasno in glasno zahtevati, da ta sredstva nameni za dolgoročno družbeno koristne razvojne programe, je dodala. Spletna skupnost aktivnih državljank in državljanov Tretji člen je zato danes na spletni strani www.tretjiclen.si objavila nujen Poziv Vladi RS, naj v novo razvojno strategijo vključi programe zelenega razvojnega preboja.

    V pozivu Tretjega člena je med drugim zapisano: Strategija razvoja Slovenije naj vključuje vitalne programe na sedmih družbeno pomembnih področjih: (1) prehranska samooskrba, (2) vrednostna veriga lesa, (3) energetska prenova stavb, (4) prehod na obnovljive vire energije, (5) posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, (6) učinkovita raba naravnih virov in (7) zeleni turizem.

    Programi zelenega razvojnega preboja so usmerjeni v rešitve in omogočajo dolgoročni izhod iz krize. Odzivajo se na strateške priložnosti (predvsem globalne) ter izhajajo iz domačih človeških in naravnih virov. Zmanjšujejo odvisnost od uvožene hrane in nafte, prinašajo regionalno uravnotežen razvojni zagon v mesta in na podeželje, podpirajo doseganje mednarodno sprejetih podnebnih ciljev ter  ustvarjajo nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in spodbujajo inovativne rešitve. Predvsem pa prinašajo pozitivno razvojno vizijo.

    »Želimo razbiti psihozo krize in brezizhodnosti, v kateri se je znašla Slovenija. Uresničevanje programov zelenega razvojnega preboja ni znanstvena fantastika, temveč temelji na realnih virih, s katerimi razpolaga naša država. Te priložnosti ne smemo zamuditi, kajti leta 2020, ko se bo sprejemala nova strategija razvoja, bo najverjetneje že prepozno,« je poudarila vodja projekta Tretji člen Renata Karba. Ob tem je izpostavila veliko podporo pozivu vladi (poleg uglednih posameznikov, ki so poziv podpisali kot prvopodpisniki, je do zdaj k partnerstvu pristopilo že 57 podjetij in organizacij iz različnih sektorjev družbe), kar dokazuje, da imajo programi zelenega razvojnega preboja izjemno veliko motivacijsko moč in potencial za doseganje visoke stopnje družbenega soglasja.

    Na današnji novinarski konferenci so spregovorili predstavniki nekaterih partnerskih organizacij oz podjetij. Župan občine Šentrupert Rupert Gole je predstavil zeleno razvojno pot te dolenjske občine in med drugim poudaril velik pomen tega, da zaradi izrabe lokalnih naravnih surovin velik del denarja ostaja v domačem okolju. Direktor skupine BISOL Group in predsednik združenja slovenske fotovoltaične industrije Uroš Merc je ob podatku, da fotovoltaična industrija v Sloveniji ustvarja 2400 delovnih mest, dejal tudi, da bi novi energetski zakon, če bo sprejet v zdaj predlagani obliki, to panogo v Sloveniji uničil. »Na ta način bomo zapravili izjemno priložnost za našo državo,« je opozoril Merc.

    Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Marjeta Kožuh Novak je izpostavila velik potencial starejših, saj imajo starejši veliko znanja, glede okolja so zelo osveščeni, poleg tega pa so tudi mnenjski voditelji za mlajše generacije. Predstavnik slednje, predsednik Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija Jan Peloza je pričakovanja mladih glede zelenega razvojnega preboja strnil v tri točke: večjo participacijo mladih pri oblikovanju politik, vlaganje v zelene tehnologije, ki omogočajo nova delovna mesta, in prekinitev prakse, da se finančna sredstva, ki bi morala biti namenjena za razvoj, usmerjajo v kritje primankljaja in preživete programe iz prejšnjega tisočletja.

    Več informacij: Renata Karba,  041 399 473, renata@umanotera.org

    7 programov zelenega razvojnega preboja

    Ne pomnimo časov, ko so bili izzivi tako obsežni, kot tudi ne časov, ko so bili tako zelo večplastni.

    Svet se poleg gospodarsko-finančne krize sooča z obsežnimi in večplastnimi novimi izzivi: naraščajočimi cenami in čedalje ostrejšo tekmo za hrano, energente, surovine in vodo ter z vedno bolj očitnimi podnebnimi spremembami. Izhodiščno stanje Slovenije za prihodnost ni dobro: imamo nizko stopnjo prehranske samooskrbe, smo na evropskem dnu po energetski in snovni učinkovitosti, prebivalstvo se stara, slovenske družine za osnovne življenjske potrebe – hrano, energijo in prevoze – namenijo čedalje večji delež družinskega proračuna.

    Zato je pred našo družbo naloga, ki bi bila lahko strašljiva, če v njej ne bi bili sposobni razbrati naših velikih priložnosti.

    V teh prelomnih časih poteka priprava Strategije razvoja Slovenije, ki bo določila smer razvoja naše države za obdobje 2014-2020 in namensko porabo več milijard evrov iz evropskih skladov. To bodo v prihodnjih letih naša edina razpoložljiva sveža razvojna sredstva. Strategija mora odgovoriti na temeljne izzive sedanjega časa in potrebe prihodnjih generacij.

    Od vlade pričakujemo, da bo novo strategijo usmerila v zeleni razvojni preboj in s tem Sloveniji omogočila, da polno izkoristi svoje potenciale in strateške razvojne priložnosti. Strategija naj vključuje vitalne programe na sedmih družbeno pomembnih področjih: 

    (1) prehranska samooskrba,
    (2) vrednostna veriga lesa,
    (3) energetska prenova stavb,
    (4) prehod na obnovljive vire energije,
    (5) posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza,
    (6) učinkovita raba naravnih virov in
    (7) zeleni turizem.

    Programi zelenega razvojnega preboja so usmerjeni v rešitve in omogočajo dolgoročni izhod iz krize. Odzivajo se na strateške priložnosti ter izhajajo iz domačih človeških in naravnih virov. Zmanjšujejo odvisnost od uvožene hrane in nafte. Prinašajo regionalno uravnotežen razvojni zagon v mesta in na podeželje. Podpirajo doseganje mednarodno sprejetih podnebnih ciljev. Ustvarjajo nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in spodbujajo inovativne rešitve. Podajajo pozitivno vizijo in imajo velik potencial za doseganje visoke stopnje družbenega soglasja.

    1. Prehranska samooskrba s poudarkom na ekološki pridelavi

    Preskrba z ekološko pridelano hrano iz lastnih virov lahko ob pretresih v močno naftno odvisnih globalnih oskrbovalnih sistemih že v bližnji prihodnosti postane ključna za preživetje, hkrati pa prispeva k strateško pomembni ohranitvi enakomerne poseljenosti državnega ozemlja in regionalni koheziji. Prehranska samooskrba nam bo zagotovila dolgoročno oskrbo z varno, kakovostno in zdravo hrano po dostopnih cenah. Omogočila bo delovna mesta, revitalizacijo kmetijstva in podeželja ter dvig kakovosti življenja.

    Trajnostna lokalna samooskrba je učinkovit mehanizem za zmanjšanje transporta in energetske potratnosti v procesih proizvodnje in porabe. Hkrati pa pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, ki je skupaj s preprečevanjem genskega onesnaževanja pomemben ukrep preprečevanja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter osnova prehranske suverenosti. Spodbujanje ekološke pridelave visoko kakovostne hrane, katere tržna zanimivost in dodana vrednost nenehno rasteta, pa je gotovo tudi najučinkovitejši mehanizem za zaščito kmetijskih zemljišč.

    2. Vrednostna veriga predelave lesa

    Slovenija je dežela gozdov, saj ti pokrivajo več kot 60 % naše države. Les je naša edina gospodarsko pomembna surovina in zaradi premajhne izkoriščenosti predstavlja veliko priložnost in primerjalno prednost za Slovenijo. Vzpostavitev vrednostne verige predelave lesa temelji na povečanju dodane vrednosti naše strateške obnovljive dobrine. Z obuditvijo lesno-predelovalne industrije lahko povečamo konkurenčnost gospodarstva in zagotovimo nova kakovostna delovna mesta. Gozd in les sta obnovljiva ter zato v središču trajnostnega razvoja nasploh. Gospodarski gozd je najbolj učinkovit ponor CO2, lesna industrija pa je energetsko samozadostna industrija brez odpadkov, saj je za predelavo uporaben tudi les slabše kakovosti, les najslabše kakovosti pa kot energent.

    Les je vsestranska surovina, material in gradivo. Ustrezna vlaganja v raziskave in razvoj, razvojno prestrukturiranje lesnopredelovalne industrije s prehodom na doseganje dodane vrednosti na osnovi znanja in inovativnosti ter spodbudni ukrepi zelenega javnega naročanja lahko odprejo številne priložnosti za nova delovna mesta v gozdarstvu, lesarstvu, papirništvu in oblikovanju. Lesnopredelovalna dejavnost je naša slabo izkoriščena priložnost za razvoj podeželja. Gozdovi so tudi izjemnega pomena za biotsko raznovrstnost in po zaslugi slovenske tradicije trajnostnega gospodarjenja z gozdovi je večina območij Natura 2000 prav na gozdnih površinah.

    3. Energetska prenova zgradb

    Energetska prenova zgradb predstavlja za Slovenijo največjo priložnost za povečanje učinkovitosti rabe energije. Prinesla nam bo dolgoročne energetske in finančne prihranke, nova delovna mesta ter prispevala k oživitvi gradbenega sektorja. S tem povezano zmanjšanje porabe fosilnih goriv lahko ključno prispeva k doseganju mednarodno zavezujočih ciljev glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov ter zmanjšanju odvisnosti od uvoza energentov. Okoli 40 % skupne energije v Evropi porabijo stavbe, zato tudi evropska zakonodaja energetsko učinkovitost stavb postavlja kot prioriteto.

    Realno je izboljšanje energetske učinkovitosti celotnega stavbnega fonda nemogoče doseči v kratkem času. Povezano je tudi s sorazmerno visokimi stroški. Vendar imajo vlaganja v energetsko prenovo stavb pomemben multiplikativen učinek: dolgoročno zmanjšujejo stroške bivanja, zmanjšujejo izpuste CO2 in vplive na podnebne spremembe, zmanjšujejo energetsko odvisnost, polega tega pa odpirajo priložnosti za številna delovna mesta v proizvodnji gradbenih materialov in elementov ter izvedbi del ob uporabi domačih materialov. Toplotno dobro zaščitene stavbe postanejo primerne za uporabo obnovljivih virov energije, ki so brez izpustov in neizčrpni.

    4. Prehod na obnovljive vire energije

    Slovenija se nahaja v času staranja energetske infrastrukture,obstoječi objekti bodo potrebovali zamenjavo. Termoenergetske objekte in jedrsko elektrarno lahko postopno nadomestimo z obnovljivimi viri energije s ciljem, da bomo dolgoročno vso energijo pridobivali iz trajnostnih obnovljivih virov energije. Prehod na obnovljive vire energije z domačo tehnologijo bo zagotovil dolgoročno energetsko varnost brez izčrpavanja naravnih virov.

    Dvignil bo konkurenčnost našega gospodarstva in ustvaril nova delovna mesta, prebivalcem pa omogočil oskrbo z energijo po dostopnih cenah. Prehod na obnovljive vire energije bo prispeval k povečanju zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja in enakomernemu regionalnemu razvoju. Poleg tega, da obstaja cela vrsta gospodarskih, okoljskih in zdravstvenih razlogov za doseganje in preseganje tega cilja, bomo ta cilj morali doseči tudi zato, da ne bo potrebno plačevati kazni zaradi nedoseganja nacionalnega cilja v okviru zaveze EU (20:20:20).

    5. Posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza

    Slovenija je preplavljena z osebnimi in tovornimi vozili. Cestni tranzitni tovorni promet vse od vstopa Slovenije v EU nezadržno narašča. Javni prevoz po cestah in železnici pa je vse manj donosen in njegov obseg se zmanjšuje. Škodljive učinke cestnega prometa, kot so energetska neučinkovitost, naraščajoča obremenitev okolja in cestne infrastrukture, nizka stopnja prometne varnosti, pa tudi negativni vplivi na kakovost življenja prebivalcev, je mogoče učinkovito zmanjšati s podporo prevozom po železnici.

    Slovenska železniška infrastruktura je bila v obdobju izgradnje avtocest investicijsko zapostavljena. Visok standard javnega prometa je merilo razvitosti države, zato mora biti tudi cilj Slovenije vzpostavitev kakovostnega, učinkovitega in integriranega železniškega prometa, ki bo konkurenčen cestnemu motornemu prometu in bo zagotavljal ustrezno raven mobilnosti na ekonomsko, okoljsko in socialno najprimernejši, t.j. trajnostni način. Posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza nam bo zagotovila večjo prometno varnost in cenovno sprejemljivo mobilnost, dostopno za vse, ob manjši obremenitvi okolja.

    6. Učinkovita raba naravnih virov

    V 20. stoletju se je črpanje materialnih virov povečalo za 34-krat. Danes vsaka oseba v EU porabi 16 ton materialnih virov letno, od katerih se 6 ton zapravi, polovica od tega gre na odlagališče. Cene surovin in energentov na svetovnih trgih strmo rastejo, tekma za materialne vire se zaostruje. V Sloveniji smo glede snovne produktivnosti zelo neučinkoviti, za enoto ustvarjenega BDP porabimo več naravnih virov, kot je povprečje v EU,zato se s stališča konkurenčnosti dolgoročno postavljamo v izredno negotov položaj. Učinkovita uporaba virov je v tem smislu vse manj okoljski izziv in vse bolj osnovni pogoj za doseganje konkurenčnosti podjetij, tehnologij, gospodarstev in blaginje prebivalcev.

    Potrebujemo razvoj, ki bo temeljili na manjši porabi virov pri proizvodnji, zmanjšani potrošnji primarnega blaga ter na ustvarjanju poslovnih priložnosti in delovnih mest v dejavnostih, ki bodo omogočale doseganje zastavljenih ciljev. Slovenija bi morala zmanjšati obdavčitev dela in jo nadomestiti z višjimi dajatvami za onesnaževanje in uporabo virov ter zagotoviti sveže pobude, s katerimi bo potrošnike prepričala, naj se odločajo za izdelke, ki so gospodarni z viri. Učinkovita raba naravnih virov je naša neizkoriščena priložnost za finančne prihranke, dvig konkurenčnosti gospodarstva, nove poslovne priložnosti in delovna mesta ter za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje.

    7. Zeleni turizem

    Slovenija ima odlične danosti za zeleni turizem: pestro in raznoliko krajino, bogastvo živalskih in rastlinskih vrst, dobro ohranjeno naravo in bogastvo vodnih virov. V svetu smo prepoznani kot zelena turistična destinacija, vendar se to v pretežni meri nanaša na lepoto našega naravnega okolja, v manjši pa na zelenost turistične infrastrukture, produktov in trženja. Integralni trajnostni turistični proizvodi, oblikovani z namenom zmanjšanja škodljivih vplivov na okolje ter povečevanja socialnih in gospodarskih koristi za lokalne skupnosti so redki. Slovenski zeleni turizem bi moral temeljiti na naših avtohtonih obnovljivih naravnih virih - gozdu in lesu, obnovljivih virih energije, rodovitni prsti, naravni in kulturni krajini, neokrnjeni naravi, redkih in zaščitenih živalskih vrstah ter naravni in kulturni dediščini.

    Prav tako pa tudi na kreativnosti in inovativnosti pri razvoju turističnih programov, povezovanju in sodelovanju ponudnikov turističnih produktov in storitev, vključevanju lokalnih skupnosti in skrbi za njihovo dobrobit. Zeleni turizem je slovenska neizkoriščena razvojna priložnost. Ima potencial spodbujanja decentraliziranega, regionalno uravnoteženega razvoja,  ustvarjanja kakovostnih lokalnih delovnih mest, vzpostavljanja kohezije med mestom in podeželjem ter dodajanja vrednosti kmetijskim proizvodom, obrti, malemu gospodarstvu ter naravni in kulturni dediščini. Ne nazadnje je lahko zeleni turizem tudi pomemben nosilec ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.tretjičlen.si/slo/zrp
  • www.tretjičlen.si/slo/zrp
  • www.tretjičlen.si/slo/zrp
  • www.tretjiclen.si
  • renata@umanotera.org
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Osveščanje in ekologija

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Slovenija-Vlada-Zeleni-Razvoj-Preboj

    No trackback comments for this entry.
    Za zeleni razvojni preboj! | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2018 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,29 seconds