NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

četrtek 29-sep
  • Festival Stare trte

  • petek 30-sep
  • Jesenski meditativni umik z Gyalton Rinpochejem
  • Kreativni studio za otroke in starše / konS + Nagib

  • nedelja 02-okt
  • Bolšji sejem starin

  • ponedeljek 03-okt
  • Posvet ob Tednu otroka

  • sreda 05-okt
  • Razstava: Vse je v naših rokah

  • četrtek 06-okt
  • Podnebju in okolju prijaznejša hrana: rastlinske alternative mesu

  • nedelja 09-okt
  • Vegan hangouts: Izmenjevalnica oblačil in večer namiznih iger

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Komu naj sledim?   
    petek, 12. avgust 2022 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Miran Zupančič

    Verjetno ni pretiravanje, če si prestavljamo čas, v katerem živimo, po eni strani kot nesmiselen napredujoči kaos, po drugi strani pa kot jasno svetlo in sijajno svetlobo, ki se uveljavlja.

    Trenutno kaos vlada v svetu in pri nas – na velikih in majhnih bojiščih povsod. Univerzalna svetloba pa se nasprotno izraža v glavah in srcih tistih, ki bi se radi osvobodili in razbremenili pritiska življenja nasprotij. Kaos podira trhlo zgradbo utvare in prevare. Svetloba pa nasprotno vselej omogoča jasno prepoznati, kateri smeri moramo slediti, da bi lahko zavzeli svoje mesto v novi stopnji razvoja Božjega načrta.

    Živimo v zelo čudnem času. Kdor pomisli na vse orožje, ki ga je, kljub pogovorom in načrtom o razorožitvi, še veliko, se ga v srcu prav gotovo poloti tesnoba. Vendar pa ta strah lahko premagamo. Lahko se naučimo spoznati relativnost svojega krhega življenja in se osvobodimo strahu pred smrtjo. Kajti kaj je smrt drugega, kot oditi iz prebivališča, v katerem ni več mogoče prebivati?

    Tako gledano, ne more sila in strah pred uničenjem do živega človeku, ki je sposoben osvoboditi se. Konec koncev se mora tega osvoboditi. Ni več časa za filozofiranje o zanimivih kulturah, ki tako in tako razpadajo pred našimi očmi. Tudi ni več časa, kopati se v soncu mistike, saj nas bo duhovna energija, ki jo ne uporabljamo na pravilen način, zažgala. In ni več časa za razprave o bolj razumni ali manj razumni rešitvi, kajti današnje besede so prazne in številna dejanja nosijo kal uničenja in smrti v sebi. Predvsem misli so velik povzročitelj, verjetno največji sploh.

    Vsakdo se sooča s kaosom, ki se ne kaže le v daljnih deželah na privlačnih prospektih. To vse je že pred našimi vrati, ni več od daleč od našega doma. V mnogih primerih je že v naši hiši in se tako prepleta z vrednotami, ki jih negujemo. Kdor se vsakdan srečuje z otroci , je prepričan, da otroci danes niso več isti kot otroci “ starih dobrih časov”. Mladino današnjega časa premetava sem in tja kot ping ponk žogico in to zelo konkretno doživlja! Je sredi kaosa današnjega časa. Z njo se igrajo sile, ki izbruhnjejo, ko opuščamo stare vrednote in podiramo staro astralno polje. Nima zaščite pred to silo, kar seveda občuti. Pretresena je ob doživljanju ćustvenih svetov, ki jo ogrožajo.

    Sedanjost je osupljiva. Nad človeštvom divjajo poplave in kar ni trdno zakoreninjeno v duhovne norme novega časa, bo odplavljeno. Javlja se kaos, toda hkrati prodirajoča svetloba trpečim srcem podarja tolažbo in rasvetljuje. Tu smo na ogromnem bojišču med svetlobo in temo, med dobrim in zlim, obupni boj teme z razodevajočo se svetlobo.

    Vsak človek je prav do zadnje celice del dialektične narave, to pomeni: Priklenjen je na kolo nastajanja, razcveta in minevanja. To velja tudi za lastno hišo, za lastno, vsakdanje prizadevanje in prav tako za stvari, o katerih nekateri govorijo: “Kaj takega ne bom več naredil!” Tudi pri učencu začetniku ali na višji stopnji, je še dovolj starih dialektičnih ostankov, ki določajo njegove misli. Kdo lahko reče:” Mišljenje je prerazporejanje predsodkov”. Mišljenje, aktivnost človekovih možganov, ne more ponuditi novih vidikov. Naraščanje kaosa in pručevanja njegovega ozadja niso optimistična.

    Obstaja pa drugačno, ki si zasluži našo polno pozornost. Izhajamo iz tega, da obstaja Božji načrt za naš svet! Denimo, da je ta načrt dosegel dandanes toćko razvoja, na kateri se lahko večje število duš reši propada. Toda naivno bi bilo misliti, da se bo dobrih sedem milijard prebivalcev Zemlje, lahko uprlo temu načrtu s svojim denarjem, močjo in tehniko! Pri preboju vseh teh ovir, ki mjih je človek zgradil kot posameznik ali kot skupina, bi upiranje predstavljalo za svetlobo le malo več truda. Povzročilo pa bi dodatno katastrofo. Toda do preboja bi vseeno prišlo! Vse, kar je Božjemu načrtu na poti, bo odstranila blaga ali pa trda roka.

    Kaos je vsekakor nastal zaradi upiranja in zavračanja Božjega načrta, torej zavrnilne reakcije na Svetlobo, ki želi rešiti človeka in dvigniti njegovo življenje na višjo raven. Svetloba postavlja človeka pred izpolnitev njegove življenjske naloge: vstajenje v Svetlobi in s Svetlobo ali propad v temi. Nekoč smo slišali reči mlade, ki so se soočali s to potjo. “To pot smo iskali, toda da smo je že našli.., ne, to je neverjetno. Najprej bomo še nekaj časa opazovali “. Kdor tako govori, z vso silo zaloputne vrata…in kdo ve, kako dolgo bo trajalo do nove priložnosti!

    Kaos torej narašča. Povsod vlada negotovost, ker ljudje še niso dovolj budni in jih pri zaznavanju ovira zožena zavest. Ne razumite nas narobe, nikakor ne želimo posploševati. Kdor ni zalupitnil vrat in je stopil na pot notranje osvoboditve, ne potrebuje vzpodbude. Kdor pa meni, da bo hodil po poti in hkrati živel z uvelavljenem samega sebe in lastnih kvalitet, je kot človek, ki je sedel pred nebeškimi vrati in čakal, da se odprejo. Zaspal je in se bo prebudil, ko so se vrata s treskom ponovno zaprla.

    Tisti, ki se še obotavlja, je naš bližnji, ki se ga je polotila potrtost! Zanj velja naša vzpodbuda ostati buden in se zavedati. Kajti stara modrost pravi: Zaradi neodločnosti je na milijone kosti tistih, ki so se na poti k zmagi usedli k počitku in obsedeli, dokler niso umrli.“

    V vsakem življenju pride do kritičnega trenutka prepoznavanja prave poti osvoboditve, razločno pa se kažejo tudi nasprotne sile! Kasneje se pokaže, ali je vera dovolj močna, če je Kristusova preobrazba v človeku rodila sad, če lahko premaga strah in obotavljenje. Tedaj se bo pokazalo , ali je klic Samospoznanja našel odmev, če bo šel človek po poti samopremagovanja in bo notranje dovolj močan, vztrajati pri tem. Kajti na poti notranje osvoboditve gre za neomajeno zvestobo hoditi skozi kaos in bedo. Kdor se usede, da bi počival, ga bo zaradi zožene zavesti premagal spanec, ki ugasne tlečo luč v notranjosti.

    Kdor pa z vztrajnostjo in na podlagi resnične, globoko vere premaga neodločnost, ta se ne bo zazibal v spanec in s tem povzročil smrt svetlobe v sebi. Ta iskalec resnice, nebeški napadalec, ta budni in v strahu in na poti k osvoboditvi, bo sprejel moč uvida in ljubezni, ki ga bo pripeljala skozi kaos prav do večne svetlobe, ki bo prodrla v njegovo zavest in jo popolnoma spremenila.

    Ali lahko prisluhnemu temu nebeškemu viharju? Ko ste delali do pozne noči in ste na smrt utrujeni padli v posteljo, se je zgodilo, da zjutraj niste imeli veselja, da bi začeli znova. Polotila se vas je prijetna utrujenost, v kateri se je v pozabi razpršil vsak občutek dolžnosti. In v šoku ste se prebudili! Prepozno! Priložnosti, ki bi jih lahko izkoristili, so zamujene.

    Tako se zgodi človeku pred nebeškimi vrati. Po marljivem življenju, v katerem je delal vsestranska dobra dela, se pojavi pred nebeškimi vrati. Toda šibke točke v sebi ni premagal: njegova pozornost, njegova vdanost, sta bili šibka točki, tako da ga je spanec premagal. Tako daleč pred nebeškimi vrati, je slišal glas, ki je govoril: „ Odprla se bomo enkrat v sto letih.“ In čakal je in čakal...Njegova pozornost je le za trenutek popustila, tako se mu je zdelo. Zaprl je oči le za kratek trenutek, da bi počival...in, ko se je prebudil, je planil pokonci, ker je slišal hrup ob tresku, s katerim so se zaprla nebeška vrata.

    Smo dovolj budni? Ali se lahko izognemu spancu pozabljenja? Imamo dovolj poguma in moči, da bi na podlagi podarjenega spoznanja nadaljevali pot skoz razočaranje, nasprotovanja, kaos in neodločnost? Ali občutimo osvobajanje od vsakdanjih navad, ki nas uspavajo, kot blagoslov? Ali pa spet obrnemo krog in zapremo oči pred borbo med temo in svetlobo, med dobrim in zlim? Ali že poznamo ta boj v lastnem življenju? Se bojimo drugih, ki nasprotujejo našim idealom? Je naša vera prava, ali tehtamo in omahujemo, da bi prestopili prag? Kdor stopi čez prag neodločnosti in razpolaga z neomajnim zaupanjem vere, zmore in mora vztrajati pri vseh ovirah. Popotnik k večnosti mora biti duša v Kristusu. In to bo postal, če ne bo zaspal, če bo bedel z njim, ki je premagal smrt v nas.

    Miran Zupančič

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Miran Zupančič
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Sledenje-Kaos-Nesmisel-Svetloba-Smer

    No trackback comments for this entry.
    Komu naj sledim? | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Komu naj sledim?

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 12. avgust 2022 @ 22:25 CEST
    Miran Zupančič, duhovni učitelj, rojen 1954 je po težki bolezni umrl 31.7.1914, pokopan je bil na domžalskem pokopališču 6.8.2014.

    Mirana se spominjam, kot resnicoljubnega, strpnega in dobrohotnega človeka, vselej je imel umirjen in spoštljiv odnos do sočloveka. Bil je kultivirana osebnost, povezana z duhovnostjo notranje biti. Hrepenel je po duhovni prenovi, ki jo je dosegel po notranji poti. S poglobljenim delom in učenjem si je pridobil znanja in izkustva. Pomembno je prisluhnil glasu svoje duše in iz razsvetljenja črpal svoje moči. Vsakemu je rad pomagal, posebno ko je začutil, da je kdo v stiski. Bil je tudi učenec mednarodne duhovne šole Lectorium Rosicrucianum, katere doktrina je spoznavanje samega sebe in biti za drugega. Mirana kot osebnost sem spoznala ob druženju s sodelavci Sončevih pozitivk, po nekaterih konkretnih primerih pomoči potrebnim in tudi po vsebini njegove knjige Človek drugih dimenzij, ki mi jo je podaril s posvetilom kot duhovni prijatelj, iz katere je bralcu moč spoznati širino in globino njegovega stika z univerzalnim. Posvetila sem mu tudi pesem. Ohranila ga bom v lepem spominu.

    Tatjana Malec
    www.tatjana-malec.si


    Komu naj sledim?

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 13. avgust 2022 @ 10:09 CEST
    Popravek datuma smrti: 2014.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2022 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,70 seconds