Danaja,
da bi se s telesom obvladali dušo?

Duša ni prostorsko v telesu, ampak je z njim v takem odnosu, kot sta notranja oblika in zunanji oblikovalec;
kot tisti, ki ustvari svojo obliko in svoje ude in od znotraj in zunaj oblikuje to stvaritev.
TELO JE TOREJ V DUŠI, DUŠA V DUHU IN DUH V BOGU!

Torej, duša ne nastane, ampak obstoja! Čeprav se premika v telesu, pa ne nastane in zraste tam. Ne, ampak obstaja. Če gledamo na dušo kot skritega človeka v zvezi z našo osebnostjo - telesom, potem je v njej že skoraj božanska zmožnost. Duša je postala že popolna.


Jedro božanskega razodevanja je v ezoteričnem duhovnem učenju opisano ko "ognjeno kolo življenja". To jedro ima dva pola. En pol je v sredini, približno v višini srca. To je duša, ženski ali sprejemajoči in razodevajoči se pol. Drugi pol je povezan z žlezo češariko, ki leži v glavi, tako rekoč ob robu ognjenega kolesa. To je duh, moški aktivni pol, ki daje pobudo.

Časovno osebnost z njenimi različnimi oblačili ali ovoji, lahko primerjamo z organom, ki se tako rekoč, pri vsakem novem utelešenju, presadi v polje razodevanja. Našo osebnost lahko označimo kot sistem grobo in finejših teles, v katerih se izraža naša duša, tako kot je snovna zemlja telo, v katerem se razodeva sedmerna duhovna zemlja.

Tako ima naša duša na voljo različna telesa, ki se med seboj zaobjemajo in prežemajo: telo iz grobe, za čutila zaznavne snovi; eterično telo, ki je iz finejše snovi in čustveno ali željenjsko telo iz astralne substance. V okultizmu pogosto astralno telo obravnavajo kot duhovno telo. Dejanjsko pa je prav tako snovno, kot oboje prej navedeni telesi. Obstaja pa še zametek za mentalno telo, ki ga pogosto označujejo kot razum. Ta se še razvija in spada prav tako k snovnemu področju človeka.

Ponovno rojstvo duše poteka po klasičnem postopku. Pri tem gre za padanje in naraščanje svetlobe v kundalini-kačjem ognju. To je odrešujoče gibanje, ki osvobodi dušo duha, monado, vezanosti na prostor in čas. Med tem procesom se spremeni smer vrtenja čaker. Pokaže torej, kako daleč je napredoval postopek ponovnega rojstva duše.

Kakor hitro se vrtijo čakre(kolesa) v nasprotni smeri, se je človek preoblikoval ali spreobrnil dobesedno. To je izhodišče za sedmerni, duhovni razvoj. Sedma in zadnja stopnja je kronanje. Monadični pol duha se potem lahko spusti v češariko in naprej v osrednji steber hrbtenjače. Na tej poti stopi resnični duhovni človek v stanje, v katerem je Jaz dokončno premagan. Šele, ko je duša popolnoma obnovljena, se poveže z duhom. Potem se lahko začne popolna preobrazba.

"Ali zdajle jasno vidiš, o Duša, da prihaja Svetloba od Duha, in tema od telesa? Če to razumeš, zakaj se žalostiš, ko moraš zapustiti telo? Kajti zaradi telesa doživljaš največjo žalost. Ta ti preprečuje, da bi zaznala to, kar bi povsem morala poznati. Raje bi obžalovala, da si odstranjena iz svetega Duha, kajti z delovanjem tega sveta v tebi, prejemaš največjo milost in boš dosegla to, po čemer bi si morala prizadevati in česar bi se morala polastiti.

Zapusti, o Duša, to naravo, jo upusti, prenehaj jo ljubiti, boj se je, zavaruj se pred trpljenjem, v katerega te bo na koncu vodila in se obrni v svoj svet, ki je vzrok in izvor tvojega obstoja in ki je prebivališče bitja, ki je tako visoko in silnega stanu, kot si ti sama. Tako boš dedovala večno življenje in popolno blaženost.

Kako dolgo se boš še utrujala, o Duša, s potepanjem od tu do tja, po tem svetu vznika, sija in odmrtja?Kako dolgo še se boš zaposlovala s tem, da si boš ustvarjala prijatelje in družabnike zase? Izgubiti včasih prijatelja in si potem spet nekoga pridobiti in se z njim sprijateljiti? Od vseh teh, s katerim te druži prijateljstvo, ni nikogar, ki ne bi kot človeško bitje imel tudi druge strani nezvestobe in izdajstva, četudi samo v mislih, pa čeprav si mu zvesta in mu želiš pomagati.

Nikogar ni, k se ne bi pretvarjal, še celo če mu zaupaš, da je pošten. Niti ne obstaja nihče, ki te ne oskrunja in onečašča, četudi mu verjameš, da je čist. Niti ni nikogar, ki ti ne bi bil neprestano nasproten, kot svoji celotni naravi in biti, prav tako kot si ti njegovo nasprotje po svojem celotnem bitju in naravi. In končno, po vsem tem, prereže vez, s katero sta bila povezana, četudi se ni zgodilo nič, kar bi to opravičevalo.

Na ta način, s temi ločitvami, ponujaš vedno več žrtev iz gorja in žalosti. In nimaš resničnega prijatelja ali družabnika, zakaj tisti, za katere misliš, da so tvoji prijatelji, so ti zahrbtni, četudi si do njih odkrita. Ti te ranijo, čeprav z njimi pošteno in dobro ravnaš. Zakaj hočeš še naprej to doživljati? Ali ti to, kar si izkusila na začetku, ni dovolj? Čemu hočeš znova poskusiti?

Zakaj zavračaš svarilo, ki si ga sprejela iz dolge izkušnje, in ga ne sprejmeš, kot pravega? Kako dolgo boš še iskala te zlobne in krivične ljudi, te prevarante in izdajalce? Si res neumna in slepa ali se le pretvarjaš, da si neumna in zaslepljena?

Zato, o Duša, stori, kar je dobrodejno, in pusti za sabo, kar je uničevalno, tako boš lahko dvignjena v vrste onih, ki se veselijo v Božanski pomoči. Pojdi po ravni poti in bodi deležna največje radosti". (Hermes: De castigatione animae)

lep pozdrav in vse dobro,
Miran.

[ Odgovori na to | # ]