Čeprav je doktrina reinkarnacije v vzhodnih tradicijah dobro poznana in sprejeta, pa tudi krščanstvu ni (bila) neznana. Do šestega stoletja (točneje do petega koncila v Konstantinoplu, leta 553) krščanska misel ni zanikala reinkarnacije. Po tem času se o reikarnaciji ni več govorilo, čeprav so jo posamezniki (Maximus iz Tira, 580-662; Johannes Scotus Erigena, 810-877, sv. Frančišek Asiški in drugi ter nekatere skupine kot so Katari in Bogomili) še vedno omenjali in vanjo verjeli.

Eden najvplivnejših zgodnjih cerkvenih očetov Origen iz Aleksandrije (185-254), ki je imel izjemen vpliv na krščansko misel, se je v svojem delu Contra Celsum (1, xxxii) vprašal: "Ali je neracionalno, da se duše uvedejo v telesa v skladu s svojimi odlikami in preteklimi dejanji ...?" V delu De Principiis pravi, da "duša nima niti začetka niti konca." Sinesius (373-414) škof iz Ptolemaia je zapisal (molitev): "Oče, dopusti, da se moja duša zlije s svetlobo in da nič več ne bo potisnjena v zemeljske iluzije."

To razmišljanje je veliko bližje vzhodnjaškemu razmišljanju o duši, ki se uteleša (sanskrtska beseda ´samsara´ – ciklično utelešanje; kolo rojstev in smrti), o iluziji (maya) zemeljskega bivanja in razsvetljenju, ki je cilj mnogih inkarnacij duše. V Bhagavadgiti (sveti knjigi hinduizma) Krišna pravi:

˝Kot človek vrže proč obleke stare
in vzame druga, nova oblačila,
tako Duh učlovečeni odvrže
staro telo in v drugo – novo – pride.˝ (2,22)

Beseda reinkarnacija je sestavljanka iz latinskih besed ´re-in-carnis/caro´, kar dobesedno pomeni ´ponovno-v-meso/telo´, ali ponovno utelešenje. Narejenih je kar nekaj raziskav o reinkarnaciji, izstopajo predvsem raziskave psihiatra dr. Iana Stevensona (rojen v Kanadi, deluje na univerzi v Virginiji), ki na sistematičen (znanstven) način že več desetletij preučuje ta fenomen – na primerih otrok, ki se že v zgodnji mladosti spominjajo svojih prejšnjih življenj. (http://www.childpastlives.org/stevenson.htm)

Stevenson je izdal več knjig v katerih je temeljito popisal številne primere (preko 3.000) otrok, ki so se spominjali preteklih življenj. Eden najbolj izstopajočih primerov, ki dokazujejo možen obstoj reinkarnacije, je bil primer indijske deklice Shanti Devi (http://www.childpastlives.org/shanti_devi.htm), rojene leta 1926, ki se je že v starosti 4 let natančno spomnila, kje je živela, kdo je bil njen mož, njen otrok – v prejšnjem življenju. Primer je vzbudil izjemno pozornost, zanj se je zavzel celo sam Mahatma Gandhi. Ustanovil je petnajstčlansko komisijo, ki je natančno preučila primer in spremljala deklico, ko je bila stara devet let, v kraj, ki se ga je spominjala iz preteklih življenj. Rezultati so bili izjemni, deklica je vedela za stvari, ki jih je lahko vedela le Ludgi – tako naj bi ji bilo v prejšnjem življenju ime.

A kakšen je namen cikličnega utelešanja neumrljive duše?

Spet si pomagajmo z Bhagavadgito (II, 13, 14, 15; prevod Vlasta Pacheiner-Klander, MK 1990):

˝Kot Duh v telesu doživi
otroštvo in mladost, starost,
drugo telo potem dobi.
To modrih ne vznemirja nič.

Dotiki čutni zbujajo
ugodje, bolečino, mraz,
toploto. Bežne občutke te
prenašaj mirno, Ardžuna.

Kdor zmeden ni od teh stvari,
kdor v bolečinah, v radostih
enak je, ta je modrijan,
pripravljen za nesmrtnost je.˝

Ko se torej človek, utelešena duša, tekom številnih inkarnacij (utelešenj) nauči določenih lekcij, postane moder, pripravljen za nesmrtnost. Kar pomeni, da nič več ne potrebuje izkušenj zemeljskega življenja. Kar vemo danes, postane uresničeni človek – imenovan Mojster modrosti. Njegov razvoj se s tem še ne konča, vesolje je mnogo bogatejše z življenjem, kot z našimi (omejenimi) čuti lahko zaznamo; obstajajo subtilnejše, našim očem nevidne ravni. Tisti, ki postane Mojster modrosti lahko pomaga človeštvu in skupina mojstrov, na čelu z Maitrejo, danes vse bolj odprto, neposredno pomaga človeštvu; v bližnji prihodnosti pa bo njihova pomoč povsem javna.

Sprejetje vsaj možnosti, da je reinkarnacija mogoča, predstavlja izjemno priložnost, da gledamo na življenje kot na nekaj smiselnega, odgovornega, veselega, ne pa nekaj slučajnega, tragičnega in brezperspektivnega. Reinkarnacija odpira mnoga vprašanja, na katere moramo poiskati odgovor. Ne gre za vprašanje (katerekoli) religije, gre za vprašanje resnice.

R.

Vir: http://www.gibanje.org