Nabrekla voda,
figurice paglavcev,
v svoji sluzasti lupini
gnijoči škržatje,
izkrivinčeni črvi,
zgladeno blato,
zaspanost
in poveličanost,
odskok mrtvega komarja,
prepitega s krvjo
od štarta k cilju
v vsej njegovi cerimoniji
brenčanja.
Ves njegov spomin
na uživanje
ob prisesanju
na človeško kožo
odseva iz nabrekle vode
umirajočega blata.
Molijo peruti
mesarske muhe
iz mlakuže
in brenčijo
nad izleglimi jajčeci.

Zasidraj svojega slona
človek, v pristan!
Kralja velikanov
ne izkazuj,
kajti njegovi
koščeni oklji,
ki se obešajo
pod rilcem,
motijo majhne
brezzobe živali.

Ne trobi
z rilcem
na pohodu čez savano,
kajti gromki glas
bo zbudil brezglasne
živali, ki gnijo
v nabrekli vodi.

Slon v tebi
bo žrtvovan
mlakuži.
Pojdi gniti
bolj tja,
kajti v nabrekli vodi
je premalo hrane
in prostora
za tvojo
živalsko
požrešnost.