NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 05-maj
  • Razstava Interspace

  • sreda 08-maj
  • Razširjeni vid

  • sobota 11-maj
  • Vegan Hangouts: Veganski piknik v Tivoliju

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Jesti kot opica   
    sobota, 10. februar 2007 @ 05:01 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Kaj, če bi se človestvo odpovedalo predelani hrani in nasičenim maščobam ter prevzelo prehranjevalne navade naših opičjih prednikov? 9 prostovoljcev se je tega podviga lotilo…in bili so presrečni, da so ta korak naredili.

    Biti zaprt v živalskem vrtu in jesti ponujene banane je ekstremen scenarij, ki bi mnogim izmed nas povzročil nočne more. A omenjena skupina prostovoljcev se je odločila ravno za ta ekstremen korak. Njihov namen je bil znižanje nivoja holesterola in krvnega pritiska.

    Nov dom so si "ogradili" v živalskem vrtu, Paignton Zoo, Devon, zraven opičjih kletk. Snemala jih je televizija. Prvotna ideja je bila, pravi Jill Fullerton-Smith, ki je pomagala vso stvar organizirati, da moderne diete, v katerih prevladujejo predelana hrana in nasičene maščobe, povzročajo zdravstvene probleme.

    British Heart Foundation navaja, da skoraj 117 000 Britancev umre, zaradi srčnega infarkta, ki ga povzroči previsok nivo holesterola. In medtem ko vlada vse prebivalce poziva, da bi pojedeli pet porcij sadje in zelenjave na dan, debelost še vedno narašča.

    Nutricionistka in svetovalka za zdravo prehranjevanje (Garton) je iskala inspiracijo ravno v naših prednikih, opicah, katerih hrana je bazirala na rastlinah in tako zasnovala tri dnevni meni, sestavljen iz sadja, zelenjave, oreščkov in medu.


    Z zadostno količino hrane in visokim deležem kalorij, prostovoljci niso stradali. Mnogi niti niso mogli pojesti dnevne porcije. In ko so enkrat prestali odvisnost od kofeinskih napitkov in nekaterih vrst hrane, so se počutili energične in dobre volje, pravi Garton.

    Trenutkov nejevolje, žalosti, ki si jih je televizija tako želela posneti, ni bilo. Čeprav vonja, ki je bil posledica vseh pojedenih balastnih snovi, ni bilo mogoče ignorirati.

    Rezultat je bil, da je vsem povprečno padel nivo holesterola za 23%, padec, ki ga je bilo navadno le doseči z anti-holesterolnimi zdravili.

    Vir: www.news.bbc.co.uk

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.news.bbc.co.uk
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Zdrava prehrana in dobri recepti

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Prehrana_Clovek_Opica

    No trackback comments for this entry.
    Jesti kot opica | 19 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Jesti kot opica

    Prispeval/a: Ljuba dne sobota, 10. februar 2007 @ 22:37 CET

    MODRE MISLI O NEZDRAVI HRANI

    Do telesa, ki z junk foodom je zasvojen,
    se obnašaj kot do sitnega otroka!
    Ko želi pomfrit si in hamburger dvojen,
    le solato daj mu in kozarec soka!
    Tega mu ne daj, za kar te izsiljuje,
    pač pa hrano, ki zares jo potrebuje!

    Jem več sadja, zelenjave
    za organe čile, zdrave!
    Zraven jedrca, semena
    so še hrana dragocena.
    Suho sadje za posladek -
    pa bo trebuh raven, gladek!

    Celoten organizem in možgani
    delujeta le na osnovi hrane,
    s katero vsak posameznik se hrani,
    zato naj kvalitete bo izbrane!

    Nezdrava hrana in tobak
    tudi ambasadorja sta stresa!
    Po trideset procentov vsak
    rakavega kriva sta procesa!

    V telesu sladkor po začetnem stanju evforije
    pušča za seboj občutek praznine, depresije.
    Največji del sladkorja skriva se v poticah,
    v umetnih colah, sladoledih in slaščicah.

    "Tega ne bi smela jesti," reče teta Justa,
    ko še zadnji košček torte si potisne v usta.
    "Alkohola absolutno sploh ne smel bi piti,"
    reče Brane, ko pusti si žganja spet naliti.

    Kaj žene nas, da se spreminjamo v "amebe",
    zakaj se v debelost zapredamo?
    Verjetno z njo zadovoljujemo potrebe,
    katerih pa se ne zavedamo!

    Maščoba, ki v telesu smo si jo naredili,
    izhaja iz sladkorja, ki smo ga použili,
    ne iz maščob, s katerimi jed smo zabelili!

    Nobena hrana nima tako dobrega okusa,
    kot ga ima občutek vitkosti,
    zato naj raje junk food vzbuja nam občutek gnusa!

    V ocvrti hrani najdemo strup benzopiren,
    ki pa zdravju je škodljiv, ker je kancerogen!

    Hitra hrana nosi s sabo tudi hitro smrt -
    premisli, kakšno hrano serviral boš na prt!

    Če debel si zaradi hitre hrane in "dobrot" -
    edina rešitev zate je sprememba vrednot!

    Je užitek pri sladkanju tega vreden,
    da si v končni fazi težji in ves beden?!

    Kulinarične jedi, ki najbolj nam dišijo,
    zdravju najbolj škodijo, najbolj izgled skazijo!


    Ljuba Žerovc
    http://www.modrostizbrane.com



    Jesti kot opica

    Prispeval/a: MC dne nedelja, 11. februar 2007 @ 10:45 CET
    Gorile silne iz goščave,
    le kje dobijo proteine?
    Iz listja in iz zelenjave,
    za zrezki se jim ne cedijo sline!

    Šimpanzi mleka ne sesajo,
    ne od krave, ne od koze,
    z drevesa na drevo skakljajo,
    brez bergle in brez osteoporoze.

    Orangutani brez kave,
    budni so in vedno zdravi,
    pokakajo se brez težave,
    brez školjke, kar nekje v travi.

    Bonobi mirni, a veseli,
    brez cigaret in glažka vina,
    vitki so, nikdar debeli,
    brez diete in brez trima.

    Le človek silni, krona stvarstva,
    vso hrano cmari, peče, kuha,
    edini je iz vsega carstva,
    ki mika ga goveja juha.

    Le človek, prvi med primati,
    prireja žurke in bankete,
    veselo polni si svoj vamp špehati,
    drogira se in žre tablete.

    Le človek, najsvetejši v duši,
    ki klečeplazi pred razpelom,
    pobija svoje brate, krade, ruši,
    hvalisa se s svojim delom.

    Le človek, lik popolne kreature,
    ves čas omamljen in zadet je,
    zato je v spomenik kulture
    povzdignil pitje in »bontonsko« žretje.


    Jesti kot opica

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 11. februar 2007 @ 15:15 CET
    Pesmica od MC-ja se vkup lepo porima,
    a nekaj v njenih verzih le ne štima.
    Šimpanzi so zaostali, so živali,
    niso v človeka se razvili kljub pohvali,
    da ne sesajo in da jedlo le trave proteine,
    banane, ki krepijo seks - gonske prvine.
    Vsakih pet minut naskočijo samci te živali,
    le kralji seksa so, brez Heidegerja so živali ostali.
    Jaz pa pravim, da vego hrana sprošča le nevihto,
    tistemu ki vsejedcem namenja vso svojo ihto.
    Anketa na Pozitivkah zelo jasno vsem pove,
    da vsak je tisto, kar komu paše in kar sme.
    Vsak pesnik se mora zrecitirati na svoj način,
    neglede na to zakaj je ubogi človški sin, trpin!

    MONOTONIJA
    (Vizualna poezija)

    @@

    ¥¥€∞
    µ$&#@≠..................
    ……………………................……..
    meta poetry ponovljivo ponoviti,
    končujoče končati,
    ne ponovoljivo, ne končujoče,
    ne končujoče ne končati:
    jejte banane, jete krompir.
    jejte krompir, jejte solate, jete banane,
    jejte banane, jete solato, jete krompir!
    ........... E = mc 2 .............................
    ...................................................>>>
    +******************+
    @@@@@@@@@@@
    ??????????? E = mc 2????
    >>>>>>>>>><<<<<<<<<
    Wwwwwwww????==###

    @@ &#61514;))
    đđđđđđđđđđđđđđđđđđđđđđ
    %%%%%%%%%%%%%
    &&&&&&&&&&&&&&&&&&&
    $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$
    ################
    ????????????????????????






    MC na kvadrat

    Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 12. februar 2007 @ 14:38 CET
    >Pesmica od MC-ja se vkup lepo porima,
    >a nekaj v njenih verzih le ne štima.
    >Šimpanzi so zaostali, so živali,
    >niso v človeka se razvili kljub pohvali,

    Antropocentrična zgodbica o zaostalosti je značilna za vse tiste, ki zagovarjajo krutost do drugačnih bitij. Zaostali niso samo šimpanzi, marveč tudi črnci, Indijanci, rumenokožci, ki so se sicer razvili v ljudi, niso pa nikoli razvili visoke kulture, parnih strojev, Mojzesove postave ipd. Zato je bilo »zaostale vrste« v vseh obdobjih dovoljeno pobijati, iztrebljati, zasužnjevati. Če bi, humanistična pesnica gospa Malec živela v 18. stoletju, sem prepričan, da bi zagovarjala suženjstvo in se enako neprizanesljivo posmehovala črncem, kot se danes posmehuje šimpanzom. Drugače pa sem - nazorno in z argumentiranimi viri, že enkrat dokazal, kakšna čudovita, inteligentna in čuteča bitja so šimpanzi in gorile.

    Človek se je res dvignil do najvišjih oblik svoje zavesti, vendar to ne pomeni, da določenih oblik zavesti ni sposobna tudi žival. Obstajajo primeri ljudi, za katere bi težko rekli, da so že po definiciji osebe, ker se na primer ne zavedajo samega sebe ali pa sploh samo vegetirajo (možganska smrt, anencefalija, kortikalna smrt, trajno vegetativno stanje). Vsi takšni ljudje so ZAOSTALI, veliko bolj zaostali, kot večina primatov in celo kot večina sesalcev.

    Obstajajo pa živali, ki kažejo vse značilnosti osebe in celo samozavesti, kar lepo kaže sledeč opis gorile Koko:

    »Sporazumeva se z znakovnim jezikom in uporablja besedišče z več kot tisoč besedami. Razume govorjeno angleščino ter pogosto opravlja »dvojezične« pogovore, tako da znaki odgovarja na vprašanja, zastavljena v angleščini. Uči se črk abecede in lahko prebere nekatere tiskane besede, vključno s svojim imenom. Pri opravljanju Standford-Binetovega inteligenčnega testa je dosegla rezultate med 85 in 95.
    Kaže JASNO IZRAŽENO ZAVEDANJE O SEBI! Kadar se znajde pred ogledalom, si da precej opraviti sama s sabo, si na primer čisti zobe in spreminja obrazno mimiko. Uporablja ustrezen jezik, ki jo opisuje. Kadar stori kaj narobe, laže, da bi se izognila posledicam lastnih dejanj in pričakuje reakcije drugih na svoja dejanja. Igra se razne domišljijske igre, kadar je sama ali kadar je z drugimi. Riše in slika. Spominja se in lahko govori o preteklih dogodkih iz svojega življenja. Ustrezno uporablja in razume besede, ki opredeljuje časovne razlike, kakor »prej«, »potem«, »kasneje«,«včeraj«.
    Smeje se svojim šalam in šalam drugih. Kadar je prizadeta ali se čuti zapuščeno, joka, kakdar je jezna ali prestrašena, kriči. Govori o svojih občutkih in pri tem uporablja besede »srečna, žalostna, prestrašena, uživa,pohlepna, razočarana, naredi« in kar pogosto »rada«. Žaluje za tistimi, ki jih je izgubila, na primer za najljubšo mačko, ki je poginila, ali prijateljem, ki je odšel. Lahko govori o tem, kaj se zgodi ob smrti. Postane nemirna in ji je neprijetno, kadar jo prosiš, naj govori o svoji smrti ali o smrti prijateljev. Do mladih mačk in drugih mladih živali kaže čudovito milino. Izrazila je celo nagnjenje do nekaterih, ki jih je videla samo na slikah« (VIR: Patterson in Gordon, »The case for the Personhood of Gorillas«, v The Great Ape Project, str. 58-59)

    Jane Goodall, ki je večji del svojega življenja porabila za opazovanje šimpanzov na prostem območju Gombe v Tanzaniji (ne na kakem kratkem izletu v živalskem vrtu), je zapisala:

    »Tisti, ki smo delali skupaj s šimpanzi v daljših časovnih obdobjih, bomo brez oklevanja pritrdili, da šimpanzi kažejo podobna čustva kakor ljudje, včasih verjetno celo povsem enaka tistim, ki jih imenujemo veselje, žalost, strah, obup in druge… Lahko načrtujejo bližnjo prihodnost … Nedvomno imajo neko predstavo o sebi. »(VIR: Jane Goodall, »Chimpanzees – Bridging the Gaps, The Great Ape Project, str 13-14.)

    Menim, da zgornji opisi jasno kažejo na to, kako zelo napačna je naša percepcija živali. To, da se žival le pari in zagotavlja razvoj vrste je seveda čisti nonsens. Življenje primatov in tudi drugih vrst jasno dokazuje, da se živali lahko tudi igrajo, delajo, lovijo, razvijajo socialne odnose, se žrtvujejo, sočustvujejo, čutijo empatijo do pripadnikov iste vrste in celo do pripadnikov druge vrste ipd., kar je neskončno več kot samo t.i. parjenje. Empatijo, zvestobo in žrtvovanje v presežku premorejo celo hišni ljubljenčki, s katerimi se obdaruješ, razen če morda tudi o njih ne misliš, da se le parijo za zagotavljanje razvoja vrste – v tem primeru se lahko resno vprašam, s kakšnimi perverznimi nameni jih uporabljaš.

    Pesnik Henry Longfellow je zapisal:

    Vsako človeško srce je človeško.

    Peter Singer komentira: »Naj bo še tako dlakocepsko popravljati pesem, se kaže etična pomembnost prav v razlikovanju dvojnega smisla tega verza: ni vsako človeško srce človeško in nekatera srca, ki niso človeška, so človeška. Srce anencefaličnega dojenčka Valentine je bilo srce pripadnika človeške vrste Homo Sapiens, toda ne glede na to, kako dolgo bi Valentina živela, njeno srce ne bi bilo nič hitreje, če bi v sobo stopila njena mati. Valentina namreč nikdar ne bi mogla občutiti ljubezni ali vsaj zanimanja za kogar koli. Na drugi strani srce gorile Koko ni srce vrste Homo Sapiens, je pa srce, zmožno vezi z drugimi, zmožnost zanimanja in ljubezni. V tem drugem smislu »človeško« je srce gorile Koko bolj človeško kakor Valentinino.« (VIR: Peter Singer, Razmislimo znova o življenju in smrti«)


    >da ne sesajo in da jedlo le trave proteine,
    >banane, ki krepijo seks - gonske prvine.

    Banane v deželah v razvoju predstavljajo zelo pomembno živilo, morda še veliko bolj pomembno, kot ga predstavlja kruh v zahodnem svetu – tisti kruh, iz katerega delaš svetinjo. V nekaterih afriških deželah ljudje v povprečju pojedo tudi po 450 kg banan na leto. Zaradi stereotipnih podob opic, ki jedo banane, se banane zelo pogosto uporabljajo pri rasističnih žalitvah (npr. na raznih športnih prireditvah, kjer temnopoltim športnikom mečejo banane). Takšni stereotipi so tudi konstanten del tvojega antropocentričnega besednega repertoarja, kar seveda ne preseneča, saj se to povsem ujema s tvojim Heideggersko vzvišenim pogledom, ki s pozicij superkulturnega človeka samopašno zre na vse MANJ RAZVITE in si domišlja, da mu civilizacijski status daje pravico, da izkorišča, pobija, zasužnjuje MANJ RAZVITA bitja.


    >Vsakih pet minut naskočijo samci te živali,
    >le kralji seksa so, brez Heidegerja so živali ostali.

    O naskakovanju samcev bi seveda lahko razpravljali. Kar zadeva spolnosti so sesalci (vključno z večino primatov), veliko bolj umirjeni in naravni kot homo sapiens, ki spolno razmerje v povezavi z družinskim patriarhatom (in pripadajočo zakonsko zvezo) običajno uporablja kot orodje za dominacijo nad drugim spolom, kar je precej edinstvena praksa v kraljestvu živali. In če nič drugega, živali ne poznajo raznih oblik spolnega suženjstva (razne vrste prostitucije vključno z otroško prostitucijo), množičnega ali sistematičnega posiljevanja, zvodništva, pedofilije, sprevrženih sadomazohističnih spolnih praks, kemične kontracepcije, načrtnega splava, skupinskih orgij, naskakovanja živali drugih vrst, nekrofilije, pornografije, uživanja različnih drog za spolno stimulacijo, analnega občevanja, tako imenovanega fistinga, privezovanja, vujerizma, ekshibicionizma, ipd.

    Vse to so seveda skoraj izključno človeške iznajdbe, ki jih pri v naravi živečih živalih praktično ni mogoče zaslediti, celo najbolj »pohotni«, spolno aktivni šimpanzi, se ne morejo primerjati s tistim, kar ponuja človekova sprevržena domišljija in njegov sadomazohistični gon.

    EDEN IZMED MNOGIH KATALOGOV: http://www.youneedfreeporn.com/ (Nikjer nobenih šimpanzov, samo čisto običajni – visoko razviti, kulturni, civilizirani ljudje)

    Še besedico o Heideggerju: Seveda je bil tudi ta človek, tako kot je bil njegov vzornik – Adolf H., ki ga je Heidegger oboževal in mu pisal servilna pisma. Za Jude in slovanske narode pa že itak vemo, da jih je Fuhrer uvrščal med živali oziroma jih je zmerjal z živalskimi imeni (podgane, prašiči, ovce, opice …), torej med manj razvite vrste in tudi Heidegger je bil prepričan v superiornost (kulturno vzvišenost) nemškega naroda.

    >Jaz pa pravim, da vego hrana sprošča le nevihto,
    >tistemu ki vsejedcem namenja vso svojo ihto.
    >Anketa na Pozitivkah zelo jasno vsem pove,
    >da vsak je tisto, kar komu paše in kar sme.

    Kot prvo, še nobena anketa nikoli ni povedala ničesar o resnici, še manj o etiki, marveč kvečjemu o anketirancih samih. Vendar - celo ta anketa kaže, da je skoraj polovica anketirancev, po tvojih kriterijih, beljakovinsko podhranjenih in spadajo v kategorijo ogroženih. In to te najbrž zelo jezi. Anketa kaže, da je med ljudmi iz dneva v dan več vegetarijancev (kljub vuduistični propagandi, ki razlaga, naj človek »je, kar mu paše«, in kljub medicinsko-mesno-klavniški propagandi o tem, kako telo potrebuje beljakovine iz kadavrov). Vedno več ljudi spoznava, da je tisto »kar ti paše« lahko precej neprijetno in kruto za živali, pa tudi za okolje. Glede na statistično povprečje, je tistih, ki so se opredelili za vegetarijance na Pozitivkah, večje kot pri splošni populaciji. To pomeni, da so Pozitivkarji veliko bolj ekološko, duhovno in etično osveščeni, kot večina ostalih državljanov, vključno s teboj, Tatjana, ki se iz vegetarijancev norčuješ in jih celo direktno žališ na najbolj nizkoten način, kot smo imeli priložnost spoznati v primeru novinarja Damjana Likarja. Časi se počasi in zanesljivo spreminjajo. Tudi suženjstvo se je zdelo pred 200 leti še povsem običajno in tudi takrat bi lahko rekli »Imej sužnja, če ti pa paše, oziroma natančneje, če si ga lahko finančno privoščiš«. Progresivce in tiste, ki so v svojem času odkrito nasprotovali neki prevladujoči družbeni praksi, pa so vedno imeli za ortiče, fanatike in za nestrpneže. Ti, Tatjana, pač to nisi in najbrž nikoli ne boš, ker ti nobena stvar ne gode toliko, kot trepljanje in prikimavanje večine. Tvoja prva maksima je vedno bila - biti všečen.

    >Vsak pesnik se mora zrecitirati na svoj način,
    >neglede na to zakaj je ubogi človški sin, trpin!

    Ti si svoj način lepo demonstrirala v pesmi MONOTONIJA, ko si razgalila svoj notranji bes in sovraštvo, ki ga čutiš do vegetarijancev. V drugem delu pesmi pa sta te več kot očitno popolnoma prevzela alkohol (mešanica iz Belega Pinota, Chadeonnaya, Rumenega Muškata, Rebule,Rizlinga, Sivega Pinota, Merlota, Cabarneta, Suvignona, Barbere in Roseja) in seveda adrenalin, ki ga pridobivaš iz pogosto zaužitih kadavrov.


    MC na kvadrat

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 12. februar 2007 @ 20:10 CET
    Koga bi ti Marko sploh na Pozitivkah še lahko imel, če ne bi bilo Tatjane za rolanje po sceni? Jaz ti enostavno ne verjamem, da si vegetarjanec iz etičnih razlogov, temveč zaradi alergij, ker tvoj organizem ne prenaša določenih vrst prehrane, saj si se še pred nekaj leti basal z zrezki in potem se ti je zaradi nezmernosti telo uprlo. Kašljati cele dneve zaradi alergij in imeti zabuhel obraz z rdečico res ni prijetno. To je popolnoma razumljivo. Vendar……

    Etika je tvoj žargon pravšnjosti, s katerim poziraš svojo »visoko etično kulturo« in humanizem po meri tvojega za telo sprejemljivega krožnika, ki enostavno ne prenese več sočnega zrezka, ker te daje alergija. Etik ne bo nikoli tako komuniciral z ljudmi, temveč bo do njih obziren in strpen, predvsem pa ne žaljiv in lažnjiv v svojih navedbah.. Pesem vizualna poezija MONOTONIJA je samo parodija na tvoje vztrajanje na pozicijah, ki jih vsiljuješ drugim. To ti nisem samo jaz povedala, povedali so ti že mnogi drugi.

    Ti izkazuješ sočloveku takšno karakterno zavzetost, da hočeš biti na vsak način »faktotum« z nasilnim žargonom vsiljevanja: »jaz sem beli piščanček, vsi ostali ste črni in umazani«.

    Takole ti bom rekla: Si neizpolnjena točka samoosebja. Meni še na misel ne pride nikoli, da bi se ukvarjala s tem, kaj ti ješ in kaj imaš na krožniku. Nasilje navzven je za Heidegerja pajdaštvo s smrtjo (beri Adornov »Žargon pravšnjosti«). Od Spinoze sem se je filozofija – s spremenljivo razločnostjo – zavedala indentitete samoosebja in samoohranitve. V vsej teh obsedenosti do živali je nekaj nihelističnega. Zame je to vprašanje kako se ti osebno hraniš, tvoja osebna stvar, stvar tvoje vesti in tvojega okusa, predvsem in najverjetneje pa stvar tvojega organizma. Če ne gre dopovedovanje zlepa, gre zgrda. To je tvoj moto. Ne moreš si kaj, da ne žališ. Iz vsake besede narediš po enega človeka sovražnika. Ta tvoja notranja prisila k ponavljanju oznanja svetu, da je nekaj spodletelo in da se je nasilni duh odbil od tistega, kar bi imel misliti, dokler hoče ostati duh.

    Preprosto povedano, rad se bodeš z ljudmi in nekdo, ki ti odgovarja, je zate tarča, v katero izstreljuješ svoje puščice in si nagonsko zadovoljuješ duha. Zame si neomikan, neglede na tvoje morebitne izobrazbene in položajne reference. Si grob človek, ker pišeš stvari ki niso resnične, n. pr. navajam tvoje laži in tendenciozne domneve:«Če bi, humanistična pesnica gospa Malec živela v 18. stoletju, sem prepričan, da bi zagovarjala suženjstvo in se enako neprizanesljivo posmehovala črncem, kot se danes posmehuje šimpanzom.« Kaj bi n. pr. rekel ti, če bi jaz napisala: Če bi gospod Črnigoj živel v 18. stoletju, sem prepričana, da bi zagovarjal psihično mučenje ljudi in bi bil eden najsrečnejših rabljev pri eksekucijah ljudi« Če bi ti to rekla, bi mi rekel, da sem nora. Enako tudi jaz rečem tebi, glede na tvojo drzno izjavo, kajti tvoja domneva kakšna bi bila jaz v 18. stoletju je tvoja nižja stopnja prepričanja, ki bi jo lahko zadržal zase, ker te prav nihče na teh spletnih straneh ni vprašal o tem. Ne posmehujem se CHIMPANZZES, na smeh mi gre človek, ki tako očitno zlagano pozira etiko.

    Jaz na tvoje prepričanje ne dam prav nič, ker nisem prepričana, da govori iz tebe dobronamernost, temveč le fanatično obtoževanje in izmišljanje konstruktov, ki so plod tvoje domišljije. Ti hočeš s preračunljivim hotenjem razpolagati s človekom tako, da mu vsiljuješ sebe s svojim žargonom in mu seciraš vsako izrečeno misel ali besedo. ŽRTEV DRUGEGA TE DELA SVOBODNEGA! Ali ne da je tako?

    Pravo dostojanstvo bo naravo le obvladovalo, nikoli pa je ne bo skrivalo; pri ponarejenem pa narava le tem nasilneje gospoduje navznoter, ker je zunaj obrzdana. V žargonu pravšnjosti se sesuje vse dostojanstvo, tista človečnost, ki svojega pojma nima v samoovedanju, temveč v diferenci od zatirane živalskosti. Če imamo v gledališču, na Pozitivkinih spletnih straneh ali na plesiščih ali pri maratonu priložnost opazovati afektirano ljubkost, pa lahko pogosto v kabinetih ministrov in uslužbencev Vlade študiramo dostojanstvo. Če je pravo dostojanstvo v tem, da je zadovoljno, da zaustavi afekt, da ne bi gospodoval, in zagradi nehotenim vzgibom naravnega gona pot samo tam, kjer hoče igrati mojstra, pa ponarejeno dostojanstvo vlada tudi nad hotenimi vzgibi z želenim žezlom, zatira enako kot čutne in morale vzgibe, ki so pravem dostojanstvu sveti, in zabriše z obraza vso mimično igro duše. Ni le strogo do uporne narave, temveč je trdo tudi do upogljive, svojo smešno veličino išče v podjarmljenju, kjer se to hoče posrečiti, v skrivanju narave. Prav nič drugače, kot če bi bilo to dostojanstvo vsemu, kar se imenuje narava, zaobljubilo nespravljivo sovraštvo, oblači telo v dolga nagubana oblačila ali svetu dopadljive trenirke bele barve, ki skrivajo vso človeško razčlenjenost na ude, omejuje uporabo udov z nadležno napravo nekoristnega okrasja in reže celo lase in se kiti celo s tem kako human je do živali, o tem kako je do ljudi molči, da bi dar narave nadomestil s skrupucalom umetnosti, a le komandiant pazi na svoje poteze, da se pokaže v čim lepši luči. Vse mišice so napete, ves resnični naravni obraz izgine in ves človek mimiko svojega obraza in značaja krepko drži na povodcih, ki pravemu dostojanstveniku sploh ni potrebna. Pravo dostojanstvo, ki je obrzdano navznoter, se obrzda navzven in se ne kaže v svojih superlativih. Pravo dostojanstvo je do drugih obzirno in strpno in ne kaže na drugih svojih napak.


    Tatjana


    Jesti kot opica

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 13. februar 2007 @ 10:07 CET
    Aforizmi:

    * Tudi zeleni ljudje umirajo!
    * Vsak fundamentalizem je nevaren, tudi zeleni.
    * Solata je mrtva figura v želodcu imaginarne etične čistosti.
    * Ko jemlješ življenje živali ali rastlini, so razlike samo v načinu smrti, v podrhtavanju smrtnega boja nobene.
    * Kdor je iz etičnih razlogov vegetarijanec o tem ne govori,
    ker ga je sram, da se hvali s tem, da jemlje življenje zelenim ljudem in s tem pozira lažno etiko.
    * Kdor je pretirano zagledan v vrtove, išče v njih svojo oslovsko senco.
    * Nihče, ki odžira velike količine sadja in zelenjave živalim ne more trditi, da je njihov ljubitelj, ker povzroča neravnovesje v naravi živih bitij.
    * Samo govori, a nobenega drevesa in solate nikoli ne posadi.



    Jesti kot opica

    Prispeval/a: MC dne torek, 13. februar 2007 @ 11:22 CET
    "REforizmi":


    >Tudi zeleni ljudje umirajo!

    Zeleni bankovci uničujejo zeleni planet.

    >Vsak fundamentalizem je nevaren, tudi zeleni.

    Zeleni fundamentalizem je nevaren za kapitalski profit mesne industrije, proizvajalcev kemičnih strupov in naftnih gigantov.

    >Solata je mrtva figura v želodcu imaginarne etične čistosti.

    Tudi brusnična omaka in okrasni peteršilj ne moreta prikriti arome po krvi.

    Krvi iz klavnic ne morejo oprati niti najmočnejši detergenti.

    > Ko jemlješ življenje živali ali rastlini, so razlike samo v načinu smrti, v podrhtavanju smrtnega boja nobene.

    Odšla je v kokošnjak in požela tri piščance, nato je na vrtu zaklala glavo solate.

    > Kdor je iz etičnih razlogov vegetarijanec o tem ne govori,
    ker ga je sram, da se hvali s tem, da jemlje življenje zelenim ljudem in s tem pozira lažno etiko.

    Tako zelo je imela rada živalce, da je vsak dan pojedla kos prašička ali piščančka.

    > Kdor je pretirano zagledan v vrtove, išče v njih svojo oslovsko senco.

    Pojedla bi tudi osla, če bi le bil dobrega okusa.

    > Nihče, ki odžira velike količine sadja in zelenjave živalim ne more trditi, da je njihov ljubitelj, ker povzroča neravnovesje v naravi živih bitij.

    Vzpostavila je popolno naravno ravnovesje – med svojim želodcem, domačim hladilnikom in klavnico.

    > Samo govori, a nobenega drevesa in solate nikoli ne posadi.

    V svojem življenju je pojedla 10 krav, 50 prašičev in 1000 piščancev, a sama nikoli ni zaklala nobene živali.




    Blasfemija koreninic in zajcev

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 13. februar 2007 @ 13:39 CET
    AFORIZMI O STRAHOPETNOSTI, DVOLIČNOSTI IN IMPOTENTNOSTI

    • Dvolična in impotentna vzgojna prizadevanja napadati svet v projekciji ene osebe.
    • Diši po peklenskem žveplu in strahopetnosti, ker si ne upa javno napadati
    klavnic in mesnic, temveč le šušlja in pleza po solati v stilu zelenega vrtnega polža.
    • V prežvekovanju zelenega nedotaknjena vest čistosti zelenega palčka, ki se izraža kot tragični boj za uveljavitev svojega zelenega jaza.
    • Jesti zeleno solato ni nobeno dobro delo, temveč huda stiska izhajajoča iz blaziranosti, ki hoče biti temeljno vodilo časti z razkazovanjem svoje samohvale o etičnosti (zlagani).
    • Onkraj častilakomnosti vidi njivo zelene solate in blasfemijo koreninic in
    zajcev.
    • Žeti solato ali pohoditi polža sta si med seboj komplementarna.
    • Kje je on? On se nahaja onkraj dobrega in slabega. Na vrtu žanje solato!
    • Žeti solato, kaj je to? To je sprevržena oblika ljubezni do živali.
    • Kaj je življenje? Življenje je utvara; ko pa tip odkrije zaradi katerih dobrin še kljub temu rad živi, tedaj se utvara sesuje in z njim tudi tarnanje o neznostnosti in krutosti življenja, da se preživlja z življenjem zelenih ljudi. In natančno na tej točki se začenja zelena religija in beg v iluzijo, da je etičen.
    * Ustanovil je društvo zelenih za uživanje v prežvekovanju solate! V Ljubljano pa potuje zato, ker to sodi k izobrazbi in da se bo po vrnitvi iz Ljubljane na Vrhniko s starim Marcedesom (ki veliko troši in onesnažuje okolje) spet doma počutil dobro ob korožniku zelene solate.




    Blasfemija koreninic in zajcev

    Prispeval/a: Spektralna dne torek, 13. februar 2007 @ 14:57 CET
    Tatjana!
    Jaz cenim tvoj trud...strinjam se s tvojimi besedami, pa ne zato, ker sem mesojedka, ker če potegnemo črto, to ali si ali nisi mesojedec, sploh ni bistveno...in na začetku si to zelo dobro napisala... Tudi ni bistvo etika, ali kakršnikoli drug izraz, ki opisuje vzornega človeka...bistvo je sprejemanje. Ti jej kar hočeš in jaz bom jedel, kar hočem...Kot mesojedka nikogar od vegetarjancev ne silim, da naj je meso, mene pa vegetarjanci bolano napadajo, naj ne jem mesa...a je to sploh bistveno? Vsak se odloča po svojih občutkih in tvoj prvotni članek, kot odgovor na žaljivo pisanje gospoda, katerega ne vem imena, izvleče esenco...sedaj pa vse prehaja že v prepričevanje, kdo ima bolj prav...en z drugim se hranita. Ne zgubljaj energije, ne postani zagrižena kot nekateri vegetarjanci. Ne poznam te, in ne misli, da te sodim, te pa spoštujem, ker veliko prebiram, tvoje prispevke...Usmerjaj svojo energijo v nekaj drugega, ker meso-vege igra se nikoli ne konca. Naj se bunijo tisti vegetarjanci, ki jim to pomeni hraniti se z energijo drugih in s prepričevanjem prepričevati sebe...Bistvo je, da dovoljujemo stvarem da so...in naj bodo!

    lp

    B.


    Jesti kot opica

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 13. februar 2007 @ 16:11 CET
    Spektralna, s teboj se strinjam. Bistvo je sprejemanje in spoštovanje drugačnosti. Nihče nima pravice napadati drugega, ker je drugačen kot je on sam. Vsak človek zori in se dokoplje do določenih spoznanj sam, brez da bi mu jih drugi vsiljevali ali ga zato celo bičali, ker ne misli ali deluje natančno tako kot oni, v skladu s svojimi spoznanji. V nekem komentarju je omenjeni celo zapisal, da je pač rad nesramen in da je to njegova narava. Vse bi razumela, vendar tega nikakor ne morem razumeti, da govori in namiguje razne stvari o meni, ne da bi me sploh osebno poznal in mi z enako vnemo in užitkom pripisuje neke domneve o slabostih, ki so zgoraj zelo brezobzirno zapisane. To je pa že absurdno!

    Meni se je zapisalo nekaj aforizmov preprosto zato, ker mi gre na živce dvojna morala in poziranje v etičnosti. Ne gre za prepričevanje kdo ima bolj prav. Gre preprosto za to, da omenjeni mladi gospod Marko Črnigoj z Vrhnike hoče vcepiti s silo svoja spoznanja drugemu, ne da bi pri tem pri sebi odkril, da so njegove strasti in čustva majhni, saj se etičnost začenja pri človeku in šele iz medčloveškega odnosa se etika razprostira na ostali svet in odnos do narave. Kdor ni etičen in obziren do človeka, tudi ne more biti etičen in obziren do živali. Preskočiti z neetičnostjo od človeka na solato in vmes biti visoko etični pa preprosto ne gre. Ni modro, da sploh odgovarjam nekomu, ki je zarit v tuhtanja in hromečo praznino, ko pa zanesljivo vem, da s tem samo preganja svoj dolgčas in mu poziranje daje samo občutek notranje zadoščenosti, še posebno če koga užali, razvrednoti ko se gre igre kačjega pastirja. Nič kolikokrat je že razložil svoj sistem prehranjevanja s solato in z neprenehnim ponavljanjem rahlja že marsikomu živce njegovega potrpljenja.

    Lep pozdrav
    Tatjana


    Blasfemija koreninic in zajcev

    Prispeval/a: MC dne torek, 13. februar 2007 @ 16:28 CET
    Hotela je stati na ramenih velikih filozofov, pa je ugotovila, da je nekoliko pretežka.

    Edini vegetarijanci, ki jih je imela rada, so bili ruminanti na njenem krožniku.

    Nekateri šele na gastroskopiji ugotovijo, da je v svoji notranjosti niso čisti.

    Usta v zlatu, črevo v blatu.

    Nič ni tako spremenilo njen dizajn kot ravno Dasein.

    Če bi imele klavnice prozorne stene, bi nosila očala z rdečim steklom.

    Mislila je, da bo letela višje, če bo jedla perutnino.

    Hotela je postati beli labod. Ob božičnem puranu se je zavedla, da bi jo to pripeljalo do kanibalizma.

    Tudi Haniball Lecter je uporabljal vilice, nož in prtiček.

    Pod njeno težo popokajo tudi najbolj trdni argumenti.

    Samo v njenem želodcu je večja zmešnjava kot v njeni glavi.

    Ko se je dovolj uravnotežila z uravnoteženo prehrano, je postala težka, zelo težka.

    Da ji ne bi zamerili zaradi izrečenih neumnosti, se je pobarvala kot blondinka.

    Njena veličina se kaže predvsem v širini njenega pasu.

    Bila je tako zelo poduhovljena, da se je morala skoraj politi s parfumom.

    Obleka naredi človeka, še posebej, če brez obleke ni niti najmanj podoben svoji vrsti.

    Tudi kadar ni imela masla na glavi, je bila zelo mastna.

    Ko ji je zmanjkalo argumentov, je dodala nekaj svojih kilogramov.

    Govorila je v prispodobah, zato da bi prikrila svojo pravo podobo.

    Ko je ugotovila, da na Parnasu nimajo gostilne, ji je postalo žal, da je postala pesnica.

    V vinu je resnica. Zato pijanci vidijo svet tako popačeno.

    »Spoštovane bralke in bralci!« - Njena argumentacija par exellance.

    Prašiči imajo samo to smolo, da ne znajo lajati.

    Njen najljubši pesticid je tisti, ki pobija zelene.

    Prtiček in srebre vilice. Metafizična podoba klavnice.

    Zaradi ličila, lepe obleke in uhanov je mislila, da je bližje Bogu. Pozabila je, da nas je ustvaril gole.

    Njena bit se napaja s krvjo ubitih živali. Drob za pod zob. Kri za boljšo kri. Bit za bit.

    Celo o niču je težko razpravljati s praznim želodcem.

    Šele po krepčilnem obedu je začutila svojo bit.

    Kurja juhica za dušo. Kurja dušica za juho.

    Od vegetarijanskih jedi ima najraje vegeto.

    Po tretjem kozarčku postane razlika med bitjem in pitjem minimalna.

    Najboljši kruh je tisti, ki vzhaja, tako kot vzhajajo njegovi jedci.

    Njena volja do moči se je končala pred polno obloženo mizo.

    Ko je Bog ustvarjal človeka po svoji podobi, ni računal na McDonalds.

    Ontološka razlika postane res pomembna šele na onkologiji.

    Metafizična debelost. Na vsak repete ena replika.

    Mislila je, da je odkrila bistvo sveta. A bila je le dobra gostilna.

    Njena najljubša knjiga. Jedilni list.

    »Porko Dio!« Kletev? Ali ni velikonočna šunka prispodoba za Kristusovo telo?!

    Jagnje božje, ki jemlješ grehe sveta, ne domišljal si, da se te bomo usmilili! Danes je vendar praznik.

    Dobri bog, sprejmi našo žgalno daritev! Tebi dim in kostna moka, nam pa ražnjiči in čevapčiči!

    Ubijanje živali. Daleč od oči. Daleč od srca. Lažje v želodec.

    Strel v tišino, droben curek krvi, brinjevka obleži, obleži. Slutnja dobre večerje.

    Kaj se vendar upirajo, vreščijo in tulijo?! Biti bi jim moralo v čast, da jih bodo pojedli omikani ljudje.


    Ko jagenjčki obmolknejo

    Prispeval/a: MC dne torek, 13. februar 2007 @ 17:25 CET
    Volk je sklenil, da bo postal vegetarijanec. Preplezal je ogrado, se pridružil čredi ovčic in začel muliti travo. Ko je sosednja ovca videla volka, kako se kremži z bilkami v ustih, mu je prijazno rekla: »Zakaj se mučiš!? Jej vendar, kar ti paše!« Volk se je ozrl na tolsto in zadovoljno ovco, ki je z največjim veseljem žvečila svežo travo, in zasvetile so se mu velike oči. »Mogoče imaš pa prav!« je rekel, zarenčal, planil na nič hudega slutečo žrtev, jo raztrgal in požrl. Nato je legel v senco in mirno zaspal. Mimo je prišla Rdeča kapica. Ovce, ki niso mogle zbežati iz ograde, so kričale: »Pazi se, ta zverina je razparala in pojedla eno izmed naših prijateljic!« Rdeča kapica je pogledala na volka, ki je zadovoljno smrčal pod drevesom. »Ne verjamem! Poglejte, kako prijazen nasmešek ima na obrazu«, je zmajala z glavo. »In kako mirno spi! Čisto takšen je, kot moj kuža. Če bi res naredil tak zločin, kot pravite, ne bi mogel tako mirno spati!« Nežno je pobožala volka po ušesih in se odpravila naprej. »Ne zapuščaj nas, Rdeča kapica, zakaj že odhajaš?« so meketale ovce, ko so videle, da bodo spet ostale same z volkom. »Lačna sem in babica me čaka. Vino ji nesem. Skupaj bova večerjali. Babica je spekla jagenjčka!« je odvrnila prijazno, se zasukala na petah in veselo stekla po gozdni stezi svoji večerji naproti.


    Jesti kot opica

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 13. februar 2007 @ 20:09 CET
    Ali ste videli kaj se zgodi s človekom, ki utripi beljakovinsko podhranjenost? Enostavno se takemu človeku lahko tudi utrga in mu podhranjenost zamegli razum, da več ne ve kaj govori.

    T.


    Jesti kot ???

    Prispeval/a: green-green dne petek, 6. april 2007 @ 14:54 CEST
    Ja velika noč in postno potrošništvo rib in ostalih jedi v treh naslendjih dneh in potem verjetno ponedeljkovih rekreacijskih čiščenj zakisanih želodčkov od potic, hrena in mesa.

    Hvala vsem za zgornjo debato čeprav malo starejšega datuma ampak vseeno aktualno če ne druga kot kakšno zrcalo mar ne?

    Čisto mi ni jasno ( pa ne me zato križati ) zakaj so na članek odzivi kot so? Še posebno od tistih avtorjev, ki v besedah recimo da izražajo nek vidik tim poduhovljenosti ali zavestnosti.
    Morda je to moj problem postavljanja lastnih vrednost in poskusa primerjave vrednot ( kar je itak črna luknja - brez povratka direktno v neskončno rekurzijo istih aktivnosti).

    Tako bi pomislil da pri tej debati gre samo za drugačen način spoznavanja ali željo iztisniti od avtorja še več boljšega.

    Potem ko preskočim ta meta-nivo debate pa se spustim v samo vsebino in se ne grem visokega kvazi-blablača...pa malo nižji blablač...

    Ni mi jasno kako v tej misli : PUSTI DRUGIM njihov način prehranjevanja, življenja ,,,,noben od zgoraj navedenih misli ne zadene ob lastna protislovja. Ta izraz pusti...je skozi zogodovino bil gonilo vseh sprememb ampak vedno tudi predmet zlorabe.

    Ja kaj pa antipod?

    Ja recimo da se kaj dosti od avtorja v mojih mislih ne morem odmakniti. Človek, ko izgubi stik ali motiv ali moč ( bila mu je zatrta , sam si jo je zatrl kot del obrambnega mehanizma preživetja proletarca - menda si je to sam izbral - v tem sistemu globalizacije ) ali tisto življensko iskro seže jasno ven navzgor ( navidezni navzgor ) v duhovnost brez podalge ali pa s posredniško podlago ( nekakšen netvwork marketing duhoivnih storitev in znanj ) in vse kar diši po zemlji , zelenem , tako suhljato-sočnem ( recimo antipod kaksne prezivete jabolke cez zimo pod kaksno staro jablano na griču proti tisti socni sexy napeti jabolki iz plantaže ) postane predmet čaščenja ali pa predmet ignorance ( prej zatajitve ).


    Jaz v avtorju berem bolj poziv....zakaj se zadovoljiti z sortiranim in sestavljenim ko lahko dobis enovito, celovito( holistično bo komu morda bolj moderno ) in kompletirano še brez analize človeškega znanstvenega stroja - da ne govirmo še potem o industrializiciji ki ponižuje to kar daš v usta ne glede na katerem deblu je ( rastlinskem ali živalskem ).

    Bo že res, človeku se je narava dala in se daje skozi zeleni in sadni svet. Človek se je skozi obdobja problemov z lastnim strahom in zaščitnistvom z bogastvom idej in financ in soocanja s klimatskimi spremembami in vojno v svoji glavi proti sočloveku naučil presnavljati vse se kaj drugega skozi to kar se mu je narava darovala v provtnosti ( zeleno in sadeži ).

    Ampak to ni razlog da se ne bi človek pohecal ( ce se je ze pohecal tako dalec ) in se ne bi malo poprogramiral se nazaj kjer je ze bil.

    Konec koncev trenutno je se za cutiti obilje. In v obilju se ve kam se zivali obrnejo...Vzradostijo se rasltinojedci, mesojedi se umaknejo in se regenerirajo in eksperimentirajo , zeleno zazivi, crede rasltinjedih narastejo, se razvijajo in pripravljajo na nov cikel razkroja...Le zakaj clovek tega ne bi izkoristil..in se enkrat prisluhnil potencialno tokrat pravemu ritmu?

    Ja, kar pa se ostalega tice mislim da so vsa opravicevanja industirjskega prehranjevanja in v svoji spici mesojedstva poipolnoma v protislovju ze s samim seboj. Pac neke vrste bi clovek rekel lobi gliv in plesni ki potrebujejo mrtvega cloveka kot dodatno zacimbo na jedilniku mrhovine in seveda novih delovnih mesta za razkroj. NAsa mesta, pa virtualno razglabljanje pa prav klice te glive in plesni ( podskupina gliv ) ...da je se nekje delo za njih.

    Sicer pa zeleni pozdrav in veliko svezine v nasa telesa preko teh praznikov.
    Kako do te svezine pod deznikom zelenega dobiti vase? Se ve...iti samo za zelenimi potmi! Ja, valjda ( ce pa ni tak ne me prevec kritizirati - sem jaz tudi ucenec tega sveta in se nisem srecal guruja ki ni bil v protislovju - vljucno z mano. Ampak obetavno je in za probati je.





    Jesti kot ???

    Prispeval/a: MC dne sobota, 7. april 2007 @ 12:17 CEST
    Snežni, dobrodošel na forumu. Nisem ravno prepričan, da bodo vsi tukaj prisotni razumeli, kaj si hotel povedati. Nekako imam občutek, da so njihove frekvence, vibracije in energije preveč v oblasti adrenalinskih in opiatskih substanc. Zagotovo pa se te bodo nekateri lotili zaradi slovnice. Na Pozitivkah so kriteriji precej strožji od tistih na forumu svet-je-lep ;)


    Lepo se imej in čimbolj aktive praznike Ti želim!


    Jesti kot ???

    Prispeval/a: MC dne sobota, 7. april 2007 @ 12:26 CEST
    Povedano še nekoliko drugače, za tiste, ki bi radi razumeli:

    Pred nami so velikonočni prazniki. Preživite jih v miru in v prijazni družbi. Šunki se lahko tudi izognete, pirhi bi morali zadoščati za velikonočno vzdušje.
    Nasploh bi bilo lepše, ko se verski prazniki ne bi ravno identificirali s šunkami in podobnimi neduhovnimi simboli. Ali mora res umreti veliko živali zato, da bomo praznovali višjo zavest in se ob tem skušali tudi sami duhovno dvigniti?
    Odgovor je jasen, seveda ne. Pojedine z duhovnostjo nimajo veliko skupnega, ravno nasprotno. Če že skušamo razumeti, da so v določenih zgodovinskih obdobjih, ko je ljudem primanjkovalo hrane, tudi verske praznike obeležili s hrano, bi takšne materialne priveske ver zdaj že lahko pustili za sabo. Prava duhovnost jih ne potrebuje, nasprotno, kažejo nam da so vere, ki potrebujejo takšno identifikacijo, ostale na sorazmerno nizkem nivoju zavedanja.
    Zato poizkusimo tokrat praznovati drugače. Izkoristimo priložnost za sprehod v naravi, za duhovno prečiščenje, za iskanje notranjega miru. Bodimo prijazni in dobri do svojih bližnjih, do sosedov, do vseh sotrpinov tega sveta. In tudi do živali. Prizanesimo jim tokrat s svojo mesenostjo in se poizkusimo dvigniti nad preživele vzorce preteklosti. Napravili bomo nekaj dobrega za svoj duh in za telo.

    Janez D.


    Jesti kot ???

    Prispeval/a: gabriel s dne sobota, 7. april 2007 @ 13:11 CEST
    Hm, se vam ne zdi, da je vse skupaj eno navadno s.....? Vsakdo naj zaužije to, kar meni, da je zanj primerno, tako s telesnega in duhovnega vidika! Prehranjevalne navade drugih, pa naj prepusti njim samim! Osebno se zavedam, da je prehranjevanje velik biznis in veliko skupin raznoraznih visokoleteče usmerjenih vegetarijanskih skupin, zavedno in nezavedno, pomaga raznim kapitalskim lobijem izvajati njihovo globalno politiko zaslužka na tem področju! Kaj imamo mi, navadni smrtniki s tem? Smo v vlogah ovčic molznic in nič drugega! Tako kot na vseh področjih življenja! Skupina bogatunov se zbere na partiji golfa in se zmeni na kakšen način nas bo nategovala v naslednjih letih na vseh področjih! Eno med njimi je tudi vegetarijanstvo!


    Tako, grem malce na sonce, škoda dneva, da ga presedim ob računalniku in takšnih debatah! gabriel s


    Jesti kot opica

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 7. april 2007 @ 13:42 CEST
    Le kaj bi Janez Drnovšek solil Slovencem pamet kaj naj jedo za velikonočne praznike, številnih brezposelnim, upokojencem in delavcem, ki životarijo in komaj preživijo s tistimi par fičenki na mesec, na robu preživetja. Pravi se je oglasil, tisti, ki ima za seboj desetletja razkošnih diplomatskih gurmanskih pojedin in slavij, kjer se je točilo na hektolitre franconskega šempajnca, pojedlo na milijone rakcev in žabjih krakov, jastogov, prepelic in najbolj izbranih ribjih in mesnih jedi. Vem za politika, imena ne bom imenovala, ki je pil iz škornja šampanjec na račun slovnskih davkoplačevalcev. Meni takšna dvolična morala gre "fajn" na živce. Vsaj tiho bi bili in pustili reveže pri miru, naj pojedo za praznike par krajnskih ali kos šunke, saj itak med tednom in mesecem mnogi nimajo niti za kruh in se po sili razmer postijo. Ti so bolj podobni svetnikom kot ljudem.

    Kako ste lahko tako tečni, da vedno eno in isto ponavljate in ne pustite ljudi, da pojedo kar jim paše, kar jim "žep" dovoljuje in kar lahko glede na svoje zdravstveno počutje in stanje. Kar naprej se ukvarjate s solato, polno pesticidov in s škropljenim sadjem in ga rinete v usta tudi tistim, ki si še tega ne morejo privoščiti. To predstavlja sampoveličevanje jaza, slavljenje in erotiziranje pobožanstvenega vegetarianskega jaza, kot višek telesne in duhovne čistosti. Hvala za vaš duhovni razvoj, sedaj ko se ne morete več basati pri preobloženih mizah, ker vam zdravje in prebavila tega več ne dopuščajo.

    Tatjana



    Jesti kot opica

    Prispeval/a: green-green dne sreda, 18. april 2007 @ 16:32 CEST
    Ampak v nečem pa se je potrebno strinajti tako iz vidika
    ozaveščenega poduhovljenega vsejedca kot
    tudi tečnega rasltinojeda ( ki hlini poduhovljenost zaradi nekega
    EGO izpada ):

    Življenje je dar mar ne?
    Tudi prehrana je dar?
    Narava se daruje v svojih osnovnih oblikah?
    Ko pa zapreš čredo krav ali ovac v zaprto ograjo ali danes je moderno tudi že kakšne jelene v oborih z namenom oz. funkcijo izključno funkcijo da jih boš "zahaklal" na klin na tekočem traku.
    In ta tekoči trak jih popelje v halo kjer to telo razkosavajo sistematično za namene prehrane:

    To pa ni več dar. To je sistematična proizvodnja česa?
    Od tega bitja zahtevamo da zrase v zrelo obliko za zrezek.
    Če mu to ne uspe ga nafilamo z ustreznimi nam škodljivmi kemikalijami ali pa njegove potomce.

    Torej DAR vs ZAHTEVA da zrasteš zame da te pojem.
    In sedaj tukaj pade smiselnost celotne argumentacije o
    tem o svobodni izbiri kaj kdo uživa.

    Morda bi res podroben ogled kakšnih kolin od začetka do konca zgodbe podal malo jasnejšo sliko oz. boljše rečeno sliko kjer se ne prekriva toliko razne krame gor, ki v nekih mentalno-duhovnih sferah argumentirajo smiselnost kolin.

    Dobro koline...mi smo intelektualci, pojemo pač meso v restavraciji kot lepo oblikovan del obroka skrit med
    hidratno zalozenimi živili. In vse lepo aranžirano s kakšno korenčkovo prilogo ali nekaj listi solate...

    Ja potem pa je res še boljša ideja...ja pri hudiču a ni to zanimivo...tolikim stvarem v življenju ne zaupamo...ko kupujemo avto si gremo avto prej dobro pogledati...pa ne mecemo vase te zadeve...ko kupujemo obleko si jo probamo...
    ko pa mecemo hrano vase pa nam sploh ni mar kako ta hrana pride pred nas. Torej morda res ni slaba ideja da se gre pogledati eno tako klavnico od vhoda kjer prašičke naterajo iz tovornjaka ( saj jih kar primejo za tace z glavo navzdol ) in jih potem postavijo v tisti tekoči trak tiste naprave ki je verjetno bila komu pred deset leti ustvarjalni izziv kot strojniško-računalniški krmiljena tehnologija. In glasovi ki se slišijo...saj žival ne ve kaj se z njo dogaja.
    Ampak vseeno velja pa pogledati.

    No potem bo morda lažje razmišljati
    ( klobčič se odmotava ) recimo zelenih zatočiščih za človeka saj si on to zalsuži, o zdravju, o sproščenem vdihu, o veselju izven aklimitizranih prostorov tudi če nas je mati Zemlja obliznila z darom kakšnega vročinskega vala, o tisti zasmrajeni hiši ki je še pred petimi leti stala na travniku sedaj pa ob avtocesti.

    V zgornji debati omenjeno dejstvo iz poročila FAO, da živinoreja povzroča več toplogrednih plinov kot avtomobili se vsaj za SLO verjetno strinjamo, da bi težko bilo reči da velja. Konec koncev je farm manj ...očitno ne zaradi manjšega števila jedcev mesa ...če je svobodna izbira še vedno tako močan argument v debatah ...ampak zaradi vedno večjega pretakanja mrtvega in živega mesa po cestah iz centralnih skladišč in klavnic.
    Tako ta navidezni mir v izbiri hrane nam omogoča zopet eden vir ki je sporen : NAFTA.

    Kaj pa češ drugega narediti kot nekje kjer je še najlažje odmotovati klobčič. Potem pa boš že videl kako bo
    ( saj to je eden od temeljnih zakonov v naravi: Brez pričakovanj, Brez zahtev, Dar življenja ).


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,47 seconds