|    Habibi, dragi moj, zapri oči, 
pojdi z menoj, zaupaj mi! 
Začuti vroč pesek pod nogami, 
ki mehko med prsti polzi; 
zrak je suh, vroče je, a zaupaj mi! 
 
Za roko te vodim v neskončnost sveta, 
kjer vse se začne in vse se konča. 
Vabim te v šotor moj sredi peska, 
sredi neskončnih sipin, 
da vidiš, v kakšnem razkošju živim. 
 
Začuti mehkobo preprog pod nogami, 
omamno svežino svilenih odej, 
ulezi se vanje, med škrlat bogati, 
ki sem pripravljala ga zate v nočeh, 
ko čakala sem željno zvonki tvoj smeh.
  Odpri oči, zdaj si tu! 
Naj omami te vonj po sladkem mošusu, 
naj ritem bobnov ti čute vzdrami! 
Zazri se v črnino mojih oči, 
ki kot vodnjak globoka se zdi; 
 
poglej moje roke, ki kot kače gibčne 
mehko valovijo ti pred očmi; 
poglej moje boke, 
ki drhtijo, se odmikajo, se dobrikajo 
in te vabijo, da z menoj doživiš -  
 
PRAVLJICO IZ TISOČ IN ENE NOČI. 
  |