Sprehajam se skozi čas...

Sem bral svoje pesmi skozi čas,
kar je narekoval notranji glas,
verze ki so se oblikovali, nastali
me z nevidno silo naprej gnali.

Sem domoljub opeval domovino,
zapolnil nekaterim sivo praznino.
opisoval običaje v krajih naših,
se že nasmehnil pesmi včasih.

V življenju sem premagoval ovire,
prinese jih čas a le vse mine,
o rožah ki me razveselijo,
v meni v vsej lepoti oživijo.

Ker obdajajo me trate v gozd,
cvetlične trate marjetk so most.
Tudi štorklje so sem sepriselile,
mene iz srca razveselile.

Ko je moja pesem krila dobila,
Je kakor ptica med ljudi poletela,
V skladbi z glasbo ponovno zablestela,
Mi notranjost, srce in dušo je ogrela.

jože.k