Ko smo bili še prijatelji
kot prsti ene roke blizu,
ko smo se še marali,
smo se večkrat skupaj na pomol podali,
kjer smo z zvoki kitare uspavali ribe.
Bili smo duhoviti brez konca,
tekmovali smo v mrtvakih
in se včasih do vratu vsi v mivko zakopali.
Bosi, kratkih hlač
smo pižama party priredili,
raznosili smo letake,
tudi vas smo povabili
in če niste prišli,
ste si čisto sami krivi.
Danijela Premzl
|
Razigranost
Prispeval/a: Weirdness dne sreda, 9. maj 2007 @ 22:34 CEST
Lepo, da ohranjaš spomine na otroška leta...
Upam, da otrok v tebi še ni umrl. Nikoli ne sme. Življenje je tako čudovito, če si otrok nekje notri v sebi. Da se še vedno znaš veseliti nepomembnih stvari in malenkosti...
Takšen sem jaz, popolni otrok... Večino časa, hehe
Lep pozdrav, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...