|  Ni še jutro, gledam morje v temi,
Mirno je kot ogledalo, vendar ni črno,
Seva toplino včerajšnjega sonca,
Svetlobno nakopičenost preteklosti...
Podajam s čolničkom se v umirjenost,
Gledam lasten odsev v morju,
Ki je vedno vesel odsev moje notranjosti.
Skrbi so pozabljene v trenutku večnosti...
Izza horizonta svetloba počasi puhti,
Oranžno rumeno zlato se dvigne iz morja,
Preplavi temne kotičke duše,
Napolni srce z močjo tramontane
In tiho vzalovi morje lepote.
Spomini jutra so v meni,
Ko se je morje mirno zleknilo ob obalo,
Ko sem sredi neskončne vodne ravnine,
V spokojnosti duševne miline
Gledal mogočno rojstvo dneva
In se je sonce z žarki pogovarjalo
Z utripom mojega srca.
Pasati so ogreli moje misli,
Kakor da bi bil v puščavah sveta
In vseeno izkusil morja Zemlje
V malem čolničku sredi sončnega vzhoda...
Zato v meni so spomini jutra,
Ko v temi pričakoval sem rojstvo življenja...
|
NE ZAMUDITE
Ni še jutro
Prispeval/a: Ajda dne torek, 15. maj 2007 @ 10:20 CEST
Oranžno rumeno zlato se dvigne iz morja,
Preplavi temne kotičke duše,
Napolni srce z močjo tramontane
In tiho vzalovi morje lepote.
Kako lahko taksna pesem pusti custva spati...prekrasno si napisal in ce se vrnem k eni izmed tvojih pesmi, ko so se bili viharji custev in to se je se kako odrazalo v pesmi, je v tej zaznati umiritev, pomiritev sam s seboj in spokoj, morda v objemu dekleta, kar se prekrasno odraza v tej prebujajoce dotakljivi pesmi..
res ti cestitam!
lp, ajda
Ni še jutro
Prispeval/a: Weirdness dne torek, 15. maj 2007 @ 11:42 CEST
Nekoč sem ti rekel, da se bom potrudil napisati tudi pesem brez rime... Sedaj je nastala.
Lepo je pisati o naravi, morju, soncu, umirjenosti... Lepo je biti miren v srcu in duši. Sprejemaš svet na čisto drugačen način, na drugačnem, vzišenem nivoju...
Hvala za čestitke in tako lep, čudovito poln komentar...
Zmeraj sem ponosen, ko preberem navdušen komentar, ki prihaja izpod tvojih prstnih blazinic...
Lep pozdrav, Weird
---
You don't know me, you don't know me at all...
Ni še jutro
Prispeval/a: Lea7 dne torek, 15. maj 2007 @ 16:49 CEST
Prelepa pesem. Da bi občutil vso njeno lepoto, se moraš sprostiti in prav lepo počasi risati sliko, ki se sestavlja kot mozaik v spomin. V spomin občutij, ki se znova in znova prikličejo, ko prebiraš to tvojo pesem. Pesem, ki jo enostavno moraš prebrati večkrat.
In se je sonce z žarki pogovarjalo
Z utripom mojega srca.
Tako se počutiš ob tej pesmi. :)
Lep pozdrav!
Ni še jutro
Prispeval/a: Weirdness dne torek, 15. maj 2007 @ 18:27 CEST
:) Res se tako počutim... Lepo, da si ujela žarek moje pesmi in se ogrela z njegovim snopom svetlobe...
Tudi sam sem jo že večkrat prebral in kar ne morem verjeti, da je nastala pod mojimi prsti... Kakor da bi bil v transu, ko sem jo pisal... Všeč mi je, hehe, res...
Lep pozdravček, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Ni še jutro
Prispeval/a: Najdihojca dne torek, 15. maj 2007 @ 23:37 CEST
Čeprav sem komica, komaj še gledam, ne morem kar tako zbežati
:) Wuf Weirdenes!
Ej ... prelepo. Sploh narava, ki si jo izbral. Morje! Kako čudovito si opisal vse, kar res doživljam, kadar smo na barki ali v pristanu ... Lani smo doživeli tudi neurje prav na sredi morja. Čeprav je bilo srhljivo, je bilo hkrati tudi tako lepo ... Zašla sem :)
Hvala, ta pesmica je pa zame en lep ninko nanko, ki ga nesem s seboj v posteljo :)
Nočka,
Suada
Ni še jutro
Prispeval/a: Najdihojca dne torek, 15. maj 2007 @ 23:40 CEST
Ni še jutro
Prispeval/a: danaja... dne sreda, 16. maj 2007 @ 12:07 CEST
z užitkom sem brala pesem, srkala umirjenost lepote, iz katere se je rojevala vznemirljivost pričakovanja.
… Zato v meni so spomini jutra,
… ko v temi pričakoval sem rojstvo življenja …
Večpomensko, bogato. Tudi jaz imam rada simboliko, ki se tiče rojstva življenja, novega rojstva … In že od malega, kamorkoli grem, čakam in opazujem sončne vzhode. Ja, res je noro prekrasno, ko sonce vzhaja iz morja!
Se na obali kar v spalko zavijem in opazujem slike, ki jih zarja riše v nebo… in potem… rojstvo žareče krogle …
Ja, res lepo!
S pozdravi,
Danaja
Ni še jutro
Prispeval/a: Weirdness dne sreda, 16. maj 2007 @ 14:20 CEST
To je moj prvi poskus pesmi brez rime... Me veseli, da ti je všeč.
Morje je zmeraj bilo moj priljubljen kraj za oddih. In iti s čolničkom ob 4h zjutraj nekaj najlepšega.
Gledati črno noč in rahlo osvetljeno morje, se peljati po mirni gladini in sredi morja v miru gledati sončni vzhod, zraven pa loviti ribe... Ni ga lepšega, ti rečem...
Upam, da si lepo prišla v deželo ninko nanko, hehe :)
Lep pozdrav, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Ni še jutro
Prispeval/a: Weirdness dne sreda, 16. maj 2007 @ 14:28 CEST
Lepo je prinašati užitke, umirjenost...
A veš, da je inspiracija za to pesem bila, poleg morja, pesem Tatjane Malec in je nastala kot komentar...
Pa sem jo še nekajkrat prebral, pa mi ni dala miru, pa sem jo objavil še kot samostojno pesem.
Kot sem Ajdi nekoč obljubil je tako nastala pesem brez rime... In zdaj jo razumem... Vendar še vedno ljubim rimo, :)
Sončni vzhodi so nekaj prečudovitega, me veseli, da tudi ti poznaš njihovo udarno moč, presunljivo lepoto, njihovo čisto energijo, ki te napolni za celoten dan...
Ja, res lepo!
Lep pozdrav, Aljaž
---
You don't know me, you don't know me at all...
Ni še jutro
Prispeval/a: Nuška Golobič dne sreda, 16. maj 2007 @ 18:46 CEST
Lepo! Lepo! Lepo!
Super, da si se odločil, da boš eno takšno brez rim spesnil. Res umirjena pesem, napisana z občutkom. Lepo. Ustvarjaj kar se da še naprej!
Priden bodi:) in sonček bodi:)
Pozdravček Nuška
Ni še jutro
Prispeval/a: Najdihojca dne četrtek, 17. maj 2007 @ 21:09 CEST
Vseeno je všečna :))) morje je le morje :))) ocean miru ...
Suada
Ni še jutro
Prispeval/a: Weirdness dne petek, 18. maj 2007 @ 13:31 CEST
Hvala ti za lepe besede, ustvarjalnosti želja bom črpal na vetriču, ki ga pošiljaš meni naproti...
Priden bom :)
Sonček bom :)
Pozdravček, Aljaž
---
You don't know me, you don't know me at all...
Ni še jutro
Prispeval/a: Weirdness dne petek, 18. maj 2007 @ 13:41 CEST
Hehe, pozabil sem na rimo,
Odnesla jo je Ajda,
Ko začutil sem Tatjane plimo...
Ocean miru ni dovolil,
Da razburkal bi ga z rimanjem,
Energije njega se napil
Sem in pisal z vsem zanimanjem...
Me veseli, da ti je všeč...
Lep pozdrav, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Ni še jutro
Prispeval/a: morjemorje dne petek, 18. maj 2007 @ 18:51 CEST
Ni še jutro
Prispeval/a: Weirdness dne petek, 18. maj 2007 @ 21:11 CEST
Seveda boš... Nikoli ne reci nikoli...
Le prepusti se toku, ki te vodi skozi življenje... Če boš poskušala pisati takšne pesmi, ti bo težko uspelo, če boš pa pisala kar ti narekuje trenutni notranji glas in se mu prepustila, se prepustila sreči, bo pa mojstrovina sama nastala... In sploh ne boš verjela, da si jo ti napisala...
Hvala ti za te lepe besede...
Lep pozdrav, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...