Pozdravljen hierhod.
Res, vsa pohvala tebi, da si nam sebe tako pogumno predstavil. V tej notranji borbi, ki jo biješ sem se ozrl nazaj na svojo pot, ko sem bil na istem kot ti, samo z razliko, da nisem bil krščansko vzgojen, bil sem popoln ateist.

Že zelo mladega me je začel glodati nemir v duši in sploh nisem vedel, da iščem Boga. Toda začelo se je. Mnoge takratne raznolike življenjske možnosti(čas socializma) me nikakor niso mogle zadovoljiti. Držal sem se bolj ob strani, medtem ko so drugi s polnimi pljuči uživali življenje, s slutnjo, da je lahko moj nemir le za kratek čas utišan, da bi kasneje planil še bolj vrtajoče.

V nadaljevanju si želiš proč od umazanije, proč od želje, ki te sili, da se udeležuješ tega življenja. Slutil sem čistost, ki se dviga daleč čez vse zemeljsko. V takratni moji zavesti so se dvigali ideali harmonije, nadzemeljske lepote in moči. Začel sem strmeti za temi ideali, se oddaljil od običajnega življenja, kolikor so to dopuščale okoliščine. Medtem ko so drugi uživali v svojem obstoju, medtem ko so se eventuelno dvigali po karieristični lestvici življenja ali se kako drugače zlivali s stvarmi tega sveta, sem se skrivaj ukvarjal z globljimi odnosi življenja.

NASTOPI NOTRANJA BORBA.
V meni se je razplamtel boj po iskanju resnične življenjske izpolnitve, sreče. To je stanje, ki sem se ga šele kasneje zavedal; upanje v Boga. Vedno na novo so me dohitevale lastne želje in se nisem zavedal, da se v osnovi ne razlikujem od drugih, do katerih sem pogosto čutil antipatijo. Ne, ljudi nisem hotel sovražiti, saj je bilo to v nasprotju z mojimi visokimi ideali in vendar so ti razcepljeni občutki in občutenje ločenosti od običajnega sveta tisti, ki jih ni bilo moč zanikati.

Pri svojem iskanju nove opore se vržeš na gore ezoterične literature, vskravaš izkušnje drugih in upaš, da boš s tem končno dobil odgovor na glodajoča vprašanja, ki ti nikakor ne dajo miru. Z vseh strani te oblegajo cele vrste metod in nazorov, vadiš v meditaciji, vadiš yogijsko dihanje in poskušaš z različnimi okultnimi vajami. Vendar se glodajoči nemir ne umakne, drži te ujetega kot z urokom, peha te v obup in melaholijo; v določenem trenutku pa se zaveš:" Sovražim to življenje in vse, kar je z njim povezano."

Je to ideal, ki ga hočeš uresničiti?
Mar niso vsi veliki po duhu in vsi, h katerim sem strmel, govorili o vseobsegajoči ljubezni do Boga in ljudi?
Se je lahko moje lastno prizadevanje po ljubezni in življenjski izpolnitvi spremenilo v tako strupeno gnezdo odmika in obupa, da sem začutil odpor do samega sebe?
Nekaj ni bilo v redu, nekaj je šlo v napačno smer.

In začenjaš slutiti, da je bilo vse prizadevanje, ves trud plavati proti toku smrti zaman.

NASTOPI MOČ IN POMOČ OD ZUNAJ.
Iz lastne moči ne bi mogel uiti temu širokemu toku. Morala je intervinirati moč od zunaj, ki mi je pokazala pravo pot in mi omogočila, da sledim tej poti.
Zvedajoč se lastne nemoči te nosi reka; čeprav se nemir n moji notranjosti ni hotel utišati, sem postal vedarle mirnejši in spokojen v upanju, da pomoč mora priti, če bom v to le uverjen. Bil sem v stanju, ki bi ga lahko primerjal s stanjem, opisanim v 42. psalmu:

Kot hlepi pastir po sveži vodi,
tako vpije moja duša po tebi, o Bog.
Mojo dušo žeja po Bogu,
po živem Bogu.
Kdaj bom prišel do tega,
da bom gledal božje obličje?

In nenadoma se me je dotaknila čisto nova moč. Ugotoviš, da obstaja protitok, ki te lahko pripelje v domač pristan, tok, ki človeka ne veže na zemljo, ampak te zemlje osvobaja. To je tok, ki je v nasprotju z vpojnostjo materije in iz katerega izhaja božanska Enost. Ta moč, ki kliče, budi in obnavlja, usmerja in vodi izgubljeno dušo v njen pravi dom.

Slej ali prej se pojavi trenutek, ko bo dosežena notranja zmaga. To je za vsakega na Poti boj za svojo prihodnost. Smelo je potrebno pogledati nasprotniku v oči in kot skala trden moraš zaupati Jezusu v sebi, ne glede na zvijače, intrige in zasede razuma ter lastnega notranjega nasprotnika. Počasi se nasprotnik umakne. Kdor se tako bori, izkusi da ni sam. Mnogi so z njim. Moči se združujejo; s svojim bojem gradi pot za mnoge iskalce, ki bodo prišli za njim. Tako ta duhovni boj obrodi neštete sadove za prihodnost, več kot bi lahko človek sploh sanjal.

LJUBEZEN MILOSTI.

Ljubezen "eros". Iz grške besede izhaja tudi "erotika". Obstaja pa še drugo ime za ljubezen in to je "agape". To je božanska ljubezen, ljubezen, ki jo lahko razdajamo drugim. Mirno lahko zapišem, da je božanska ljubezen"agape", tista, ki jo lahko sprejememo samo kot veliko milost. To je ljubezen živega Boga.

Rad bi opisal svoje srečanje z to ljubeznijo milosti, ki mi je spremenila moj tok življenja. Bilo je nekako pred 25-26 leti in zgodilo se je na nedeljo v moji sobi. To so bila tista leta; začetek iskanja, eksperimentiranja, a vedarle začetek poti. Spomnim se , da sem zapadel v hudo spiritualno krizo iz katere nisem videl izhoda. Ta kriza ni popuščala šest mesecev, šest mesecev se nisem niti enkrat nasmejal, nasprotno.

Tako sem neke nedelje po prekrokani noči poležaval ter brezvoljno strmel v strop moje sobe. Nenadoma, nepričakovano sem začitil, da je nekdo skozi stene sobe vstopil v mojo sobo! Instiktivno sem začel obračat glavo sem ter tja, da vi videl kdo naj bi to bil. Videl nisem nič. Toda vedel sem, da nisem sam. Sledi šok! Nenadoma sem se zavedal, da vstopajo v mene misli, ki pa niso bile moje misli! No, sledi še večje presenečenje; ta nekdo me je začel "čitati" kot odprto knjigo, nisem se mogel skriti pred njim. Osupljivo, jasno mi je postajalo, da me ta nekdo pozna celo bolje kot jaz sam sebe, uh!

Nakar sledi velikanski tok ljubezni v mene. In ta ljubezen se je povečevala iz trenutka v trenutek je postala vse večja. Na višku te občutene ljubezni nisem zmogel zdržasti take ljubezni in sem začel jokati kot mali otrok. Rekel sem si, to je odrešitev, nekdo me na tem svetu vendarle ljubi. Torej, ljubezen vseeno je. Ko sem si malček odpočil, je sledil glas, moški globok, najgloblji bas, kar sem ga kdarkoli slišal na zemlji, rekel mi je:" Ti se hočeš boriti, a niti ne veš zakaj in proti komu, le zakaj?"

Takoj sem šel zapisst ta narek. Vprašam sem tega, kaj te besede pomenijo? Molk! Čez približno dvajset let sem te besede dojel.

Spoznal sem, da je to ljubezen, ki si jo nisem zaslužil, ljubezen do katere nisem imel nobene pravice, ljubezen, ki nam jo lahko podari samo Bog kot posebno milost. Bog to ljubezen nudi vsem! Zakaj bi dopuščali, da reka božanske ljubezni teče mimo nas? Bog želi naše srce napolniti z njo!

Danes lahko v tišini svoje sobe izrečeš priziv: Gospod vstopi v vso moje življenje, napolni me s Tvojo ljubeznijo in razsvetli mi mojo pot, pridi odpiram ti vrata mojega srca, vstopi, dobrodošel!"

Lep pozdrav in vse dobro,
Miran.

[ Odgovori na to | # ]