Zadet v najbolj živo, moj jaz
ožível je v črn tek piranj.
In golta prelepi obraz,
od milosti božje poslan –
o kdaj že – v moj dušni milje.
Moj bog, na pomoč vsi svetniki,
ukrôtite divje zobe;
naj jaz moj v bolesti veliki
ne zgrize blestečih oči,
smehljaja iz zvezdnega sija,
glasu, ki je poln melodij –
njega;, ki je čar, čarovnija
in moja najgloblja zavest;
njega;, ki brez njêga me ni…
Molitev, o sezi do zvezd
in lezi na božje dlani…
Bogdana Namestnik
|