|  Lepo pozdravljena,
čeprav nisi povabljena,
rane globoke mi odpiraš,
na moje srce se opiraš.
Zelo glasno mi govoriš,
nenehno v duši mi doniš,
kot modrost, ki je prišla,
da zasede del mojega srca.
Od žalosti sem okamnela,
sreča slovo je vzela,
prikradla si se ti,
solza po licu zdaj polzi.
Najraje bi kar zaspala,
težo sanjam to predala,
da v njih se izgubi,
ko ponovno odprejo se oči.
Obliž za rano si pripravljam,
čeprav od straha se obotavljam,
a bolečina me ne bo dobila,
da dolgo bi jo gostila.
|
NE ZAMUDITE
Bolečina
Prispeval/a: Ljuba dne torek, 8. maj 2007 @ 09:43 CEST
Draga Lea, bolečina nikoli ni povabljena, kar sama pride. Navadno takrat, ko jo najmanj pričakuješ. Kot strela z jasnega te udari. Tisti, ki ti jo zadaja, se tega sploh ne zaveda, največkrat. Vse se mu zdi samoumevno, da boš razumela, da boš sprejela. Ne poglobi se vate, v tvojo dušo, v tvoje srce, ker vidi le sebe. Ti pa ga moraš še celo razumeti, mu vse oprostiti, in iti mimo vsega, kot da nič ni bilo. Tudi sama to čisto nezavedno počnem, ali meni kdo. Zato vem.
Le zakaj si ljudje to delamo?!
Lep dan ti želim
in veliko učinkovitih obližev na rano
Ljuba
Bolečina
Prispeval/a: Žafran dne torek, 8. maj 2007 @ 16:58 CEST
Veš Lea, če je tako, naj ti povem, da smo moški zagovedni štori, kar se tiče
ravnanja z ženskami. Upam, da se v naslednjem življenju ne bom rodil kot ženska,
ker bom potem vse pokasiral, kar sem v tem življenju kdaj kateri storil.
Vas pa razumem in sočustvujem z vami, srčice sladke. Se trudim, da bi bil
boljši do vseh vas, ne samo do mame, žene ali do svoje ljubice.
Mogoče se bo pa tvoj "slon iz trgovine s porcelanom" tudi tega zavedel.
Privoščim ti vse, kar je dobrega, lepega in osrečujočega na tem svetu!
Predvsem pa ti želim veliko sreče v ljubezni, ta je najpomembnejša!
Lep pozdrav Žafran
Bolečina
Prispeval/a: Lea7 dne torek, 8. maj 2007 @ 20:23 CEST
Hvala. Sem si izbrala takšne obliže, katerih stranski učinek je smeh.
Žafran
Hvala za te tvoje prijetne besede in želje. So delovale prav pomirjajoče. Vesela sem, da se trudiš, da se ob tebi počutijo prijetno prav vsi. Naj bo tvoj trud poplačan s spoštovanjem.
S spoštovanjem!
Mirjana
Bolečina
Prispeval/a: danaja... dne torek, 8. maj 2007 @ 20:40 CEST
vem – bolečina peče, žge, reže do kosti …
Naj vetra sapa jo hladi!
… Me opaja vonj dišečih trav
preproge, kjer se detelja rdeči -
v zarji sonca, ko se umika za goro …
V zarji – ki je kot kri.
Je boleče to slovo!
A na drugi strani rojstvo bo!
Ker je slovo - bo sonce spet lahko vzšlo!
Pogum!
Danaja
Bolečina
Prispeval/a: Nuška Golobič dne torek, 8. maj 2007 @ 22:31 CEST
Ful lepo ime, takšno ime pripada tudi moji pol sestrci s katero sva si zelo blizu. Obe sva zelo čudaški, sanjaški, obe piševa pesmice, jokamo, verjamemo.
Tvoja pesmica v mojih očeh ni ravno odraz bolečine, ki ti jo prizadane partner, no vsaj ne čisto.. Bolj odraz tebe, tvojih sanj, pričakovanj, občutkov povezanih s tabo in posledično tudi s partnerjem in svetom okrog tebe. Trenutnega pogleda na vse to. Tako te jaz vidim v tej pesmi in te nekako tako občutim. Tista energija, ki žari v tebi mi daje to misel, ker te primerjam s seboj.. in s svojimi tako svetlimi kot temnimi trenutki. Lahko se pa motim, motiti se je človeško:)
En lep pozdravček in veliko sončka
p.s. Saj te je Aljaž sonček presenetil s pesmico, upam da si jo opazila:)
Bolečina
Prispeval/a: Lea7 dne torek, 8. maj 2007 @ 23:53 CEST
Hvala za prijetne besede. Za vsako lepo misel in željo.
Nuška!
Lepo si napisala. Res je ta bolečina posledica vsega po malo. A piko na i je vseeno dal en dogodek.
Sem opazila pesmico, sem. :)
Lep pozdrav obema!