Žuborenje brzic, nežno šepetanje

kristalnih lepot…melodij narave,

zbor umetnin…čarov narave v tolmunih,

v dvoranah potoka, ptic močvirnih

kriki so v meni..srcu, v dnevih..nočeh;

v objem me kličejo….vabijo,

govorijo mi, ko sem med njimi,

se jim, se mi zaupajo, v celoti

sem njihov, so moj vir moči;

brez tega kraja..raja na zemlji,

brez njih…mojih lepih

trenutkov med njimi,

v njih, bi bil prazen,

kot da nag sem

sredi zime…ledu, brez glasu in nem;