
Prisluhnil sem vsemu
kar me obkroža,
me rani in boža,
preden se vrnem k njemu…
Tam daleč, pa hkrati tu
je dom moje duše;
telo bo spravljeno med ruše,
duša pa našla pot bo domu.
Sonce, dež, sneg in vetra piš,
pa solze in smeh,
življenje v vseh,
s svetlobo v očeh življenje slaviš!
Mir se naseli, ko se spojiš,
samo še služiš, o veliko Vesolje.
Poln miru in dobre volje,
brez strahov, polno živiš…
|