Slišiš moj krik,
ko nič več ne pomaga?
Slišiš jok,
ko ne zmorem dlje od svojega praga?
Slišiš tisto pesem odmeva,
ki hoče nazaj v grlo?
Besede, ki jih odseva
ko je človeka strlo?
Vzemi me kot odmev
nazaj v svoja pljuča.
Poslušaj me kakor spev
zakleni me brez ključa!
Tam v tvojih prsih jaz bom spala,
sreča, še nikoli večna, tam me bo držala!
Pesem ne bom več, tišina bom postala
snežno bela, lepa - tvoja punčka mala. |