Žarki sonca, moč vaša, toplota,
vdre naj v temne globine
s solzami prepojene gomile,
sežejo naj do srca njenega, v prst zagrebenega;

moč mu dajte,
da oživi, pozdrave mu ponesite,
da z njo bi rad govoril, mu recite,
da jo pogrešam in da jočem, mu povejte;

hladen led otopite
okrog njega, temo razsvetlite,
vsak kotiček njegov osvetlite,
kot sem ga jaz nekoč s poljubi, ogrejte;

vzglavje mu zmehčajte,
da lažje bo počival, kot sem jaz ga njej,
v nočeh ob svitu lune, vselej,
poljubite ga kot bi ga jaz, k sebi ga stisnite;

še vi, lune žarki,
v nočeh temnih bodite z njim,
da ga strah ne bo samote, naj mirno počiva…spi,
božajte ga, morda z vašo pomočjo se le prebudi.