Bi šla domov, tja, kjer moj otroški smeh odmeva?
Ne vem od kod prihaja glas, ki o ljubezni mi pripeva.
Kdo zna ganiti me tako, da solze brišem - moja duša?
Kaj me drži v kraju tem, zakaj srce me ne posluša?
Mi trmasto in vztrajno pravi, da četudi grem, srce bo moje tu ostalo (njemu verjamem).
A dom je tam, kjer je srce in tu pravil več ne obstaja.
Vihar naj vztraja, sonce žge, nebo grmi in strele naj letijo (če želijo).
Ljubezen vzela mi srce...
Zdaj točno vem - ne smem, ne grem.
Ne grem nikamor, tu ostanem.
|