Vedno nekaj novega nastaja,
to, kar še ni bilo, se poraja,
neznano odgrinja pregrinjalo…
Srečata se dva trenutka –
in takrat se preprosto zavemo,
da nismo vsemogočni
in edini, ki bi vladali vsemu.
Eni imajo tako gledanje za iluzijo in utopijo,
a drugi se ob njem krepijo…
To sta dva obraza
pojmovanja višje sile
in vsega nadnaravnega,
ki se večkrat grdo gledata
in v znamenje sprave že iztegnjeno roko
kaj hitro spet vsaksebi odmakneta…
Danijela Premzl
|