Utihnilo skrivnostno šesestenje listja,
izginil čas kresnic čarobnih,
privlačnih barv jesen nas obdarla,
se hladu, zimi nekam skrila

Snežink nešteto je hotela da nasuje,
da hrib in dol v belo obleče in obuje,
da v belo bo odela, otrok razveselila,
a le z mrazem, s negom manj gostila.

Snežak je skromen, beli mož,
na glavi lonec star, z metlo v roki,
korenček nos mu, otrok ne moti,
stoji ponosno, tik ob bregu, poti.

S sanmi otrok, igraje v smehu vse vrešči,
navzdol po bregu sanka, se jim mudi,
da radosti v zimskih naužije vsak kar se da,
skopuških hladnih zim, premalo je snega....