Dobro jutro Ivi

Žalostna je tale pesem. Žalostna, ker je resnična. Kot smrklja sem si zamislila, da sem predebela. Hujšala sem tako, da eno dolgo določeno obdobje nisem nič jedla. Ob prvem koščku hrane, me je vrglo. Zaradi želodčnega krča in kupa ostalih težav, sem pristala v bolnišnici. Na internem. Vsako noč je tam nekdo umrl. Da se mi je mešalo, mi ni treba praviti. Prisegla sem si, da bom jedla, da bom vse, samo da pridem živa tam ven. Z mano, jasno, sploh ni bilo hudo. Bila sem na cevki in vsake toliko me je prišel kdo od osebja opomnit, naj jem. Ostali so pa umirali. Noč za nočjo. In če pomislim, jaz sem imela muho, ljudje so pa zares bolni. Zelo pogumna si, Ivi. Osebno ti želim, da bi kmalu ozdravela, okrevala in bila brezskrbna. Kajti le, ko doživimo nekaj, na kar nimamo vpliva, kakor je bolezen, potem gledamo na vse ostale težave z drugačnimi očmi. Upam in prav iz srca ti želim, da bi se res kmalu razrešile vse tvoje težave in boš nekega dne zdrava.

Objem zate Ivi.

S.

[ Odgovori na to | # ]