Odpadlo listje, gole krošnje so dreves,
kot da pred spanjem, počitkom je ta svet,
bo sneg prekril naravo, sever bo zavel,
ogenj v kaminih v pečeh nas bo le ogrel...
Hladen dan bo, bo zemlja mirovala,
da spet topleje bo, na daljši dan čakala,
hlad ledenih sveč bo sončen dan pregnal,
ko iz pod snega bo prvi zvonček vstal .
Pogled spominja me na rojstvo, dni,
ki nam poklonjen, v ljubezni oživi,
narave lepo nam darilo, najlepši cvet,
v srcu občutiš, ljubiš, rad imaš ta svet.
Pomladen dan se bo rodil, toplina,
v sam cvet se spremenila bo dolina,
si pletle ptice gnezdo spet doma,
ob petju, s cvetjem bo pomlad prišla.
|
Rojstvo leta
Prispeval/a: ananuša dne sobota, 15. november 2008 @ 08:41 CET
da kalčke nove teloh bo pognal,
bo cvetove bele razprostrl,
zlat sončen dan nam bo razprl.
Teloh bel znanilec je pomladi,
takoj za njim še zvončki,
kronce in tulipani črni
travnike posujejo v Vasi Črni.
Ljubljansko Barje je tisti kraj,
kjer močvirske rože imajo raj,
še žabe se pridružijo
viže zborovske vse združijo.
Tvoja lepa pesem Jože.k kar potegne k nadaljevanju. Barvita in slikovita, da me je kar v pomlad zanesla.
Hvala za čudovite pesmi.
Ana Nuša
Rojstvo leta
Prispeval/a: jože.k dne sobota, 15. november 2008 @ 10:45 CET
Presenečaš me s tvojo izvirnostjo.Pravzaprav smo si tukaj več ali manj sorodne duše...Razmišljamo sicer različno, cilj pa nam je en, svoja notranja razmišljanja prenesti sem.Verjetno si opazila, da ne morem iz svoje kože...Takšen sem.Različnost nas bogati.
Hvala za tvoj prisrčen prispevek, mnenje.
Jože.k