Potapljam se v bistvo temne noči,
Zazrem se v nevidne njene oči,
Tavam in iščem, blodim, še hodim
Po poti, kjer sreča nikdar ne spi...
Le kdaj se zavem resničnosti te,
Usoda igra to igro molče,
Da samega sebe močno sodim
Po drugih, ostalih, ki "le" žive... |
Tavanje v resničnosti
Prispeval/a: Lea7 dne torek, 12. junij 2007 @ 10:45 CEST
Prijetna pesem. Mi je zelo všeč.
Hodimo po poti sreče, a še zmeraj nas dohiti občutek, da nam nekaj manjka. Da zmoremo občutiti globlja in močnejša čustva, ter hkrati dati del sebe drugim kot izpolnjeno celoto.
Lep pozdrav!
Tavanje v resničnosti
Prispeval/a: morjemorje dne torek, 12. junij 2007 @ 19:34 CEST
Tavanje v resničnosti
Prispeval/a: Weirdness dne torek, 12. junij 2007 @ 22:17 CEST
Napak si me razumela. Sebe, ki sem srečen, sodim po drugih, ki to niso, ki "le" žive, a ne živijo zares... Vegetirajo v svojem vsakdanu, in ne uspejo opaziti malenkosti, ki se dogajajo okoli njih, ne znajo užiti narave, ki jim je dana... Sončni zahod je zanje "le" sončni zahod, drevo "le" drevo, mimoidoči "le" mimoidoči, ki se jim mudi, kakor vsem ostalim...
Upam, da sem ti malce osvetlil moje sojenje samega sebe in ti prikazal zadevo na čisto drugačen način...
Lep pozdravček sreče, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...